Sklepni del tekmovanja so pričeli polfinalisti in pričakovati je bilo kakovostne tekme. Veliko je bilo »v zraku«, toda mnogo manj v igrišču. Glavna krivca za to sta predvsem oba zmagovalca, ki sta prepričljivo opravila z nasprotnikoma.
V tekmi za 3. mesto je Langus presenetljivo premagal Kavaša, ki je znova prikazal nezainteresirano igro in Langusu omogočil dokaj lahko zmago, kar pa ne zmanjšuje njegove dobre in zanesljive igre.
V finalu smo po dolgem času gledali izredno zanimivo, izenačeno in napeto tekmo. Klemen Gutman je sicer zadržal prestol, vendar je Martin Mošnik uspel odigrati še na višji ravni, kot je to prikazal prejšnji teden. Igra v 1. in 2. nizu je potekala zelo podobno. Igralca sta prikazala vrhunsko igro in bila do rezultata 5:5 povsem izenačena, potem pa je mlajši Mošnik nekoliko popustil, kar je najboljši slovenski igralec znal izkoristiti in niza zaključil z rezultatom 11:6, 11:5. Najboljšo igro smo videli v zadnjem, tretjem nizu. Mošnik je Gutmana mogoče celo malo presenetil s svojo nepopustljivostjo in precej napadalno igro, ki pa je bila zelo zanesljiva. Gutman je prikazal nekaj neverjetnih sposobnosti, ko je »pobral« skoraj nemogoče in imel že zaključno žogo za tekmo. Vendar je Mošnikova igra načela tudi Gutmanovo zbranost, ki je proti koncu niza naredil nekaj neizsiljenih napak in Mošniku omogočil, da je aktualnega prvaka potisnil v “tie-break”. Več kot to pa mlademu Mošniku ni uspelo in Gutman je niz in tekmo zaključil že v naslednjih dveh točkah.
Brez dvoma je bila to tekma, ki jo v slovenskem squashu že dolgo časa nismo imeli priložnosti videti in zato gredo obema igralcem vse čestitke.