Predstavljamo novo vsebino na spletnih straneh Squash zveze Slovenije in v prvem delu Marko Podgoršek, uveljavljeni WSF sodnik, piše o osnovnem vodilu sojenja in njegovi implementaciji.
»Glavni cilj in odgovornost vsakega igralca in sodnika je, da v vseh tekmah, v katerih je udeležen, po svojih najboljših močeh zagotovi tekočo in gledljivo igro in tako doprinese k splošni podobi in gledljivosti našega izredno razburljivega, dinamičnega in zahtevnega športa.«
To je osnovno vodilo (PSA Refereeing Mission Statement), ki ga je nedolgo tega objavilo Združenje Profesionalnih Igralcev Squasha (PSA), pod njo pa se je takoj zatem podpisala tudi Svetovna Squash Zveza (WSF).
Razlogi, da ta prizadevanja podpremo, so preprosti. Gre namreč za povsem vsakdanjo logiko, da je dosti lažje prodati dober izdelek kot slabega. Če torej želimo squash »prodati« mladini, igralcem, gledalcem, sponzorjem in nenazadnje MOK-u, mora biti ta squash dober izdelek. Tekma, v kateri se igra prekine šestdeset in večkrat, to vsekakor ni.
S tem namenom je PSA postavila sodniškega koordinatorja, ki na turnirjih širom po svetu organizira in vodi ločene sestanke z igralci in sodniki. Skupni imenovalec teh sestankov je zmanjšati število sodniških odločitev. Igralce vzpodbujajo, če ne kar silijo, da odigrajo udarec, ne ustavljajo igre in, kar je morda najpomembneje, da žogo odigrajo tako, da bodo nasprotniku lahko omogočili dostop.
Na drugi strani pa s sodniki pa iščejo kriterije, kako nezaželjeno ravnanje čimbolje sankcionirati in posledično minimizirati. Tu gre predvsem za prepoznavanje nezadostnega umikanja, pravilnega gibanja proti žogi in celo namena igralca. Če se slednji namreč preveč osredotoča na nasprotnika namesto na žogo, to vsekakor igra bistveno vlogo v procesu sodniškega odločanja.
Bazo podatkov za statistično spremljanje teh prizadevanj pridobivajo preko aplikacije TriRef, ki jo je za sojenje razvila PSA. Gre za IOS aplikacijo, ki jo na največjih turnirjih uporabljajo vsi sodniki. Namenjena je komunikaciji med tremi sodniki in video sodnikom, seveda pa se vse sodniške odločitve beležijo.
Za vsakega sodnika tako lahko pridobijo podatke, kot so naprimer kolikšen odstotek njegovih odločitev predstavlja Yes Let, koliko njegovih odločitev preglasujejo stranski ali video sodnik in podobno.
Na drugi strani pa statistika marsikaj pove tudi o igralcih, naprimer to, na koliko odigranih točk v povprečju prosijo za sodniško odločitev. Nekateri prosijo na vsakih 8, nekateri pa celo na vsaki 2 točki.
Najpomembnejša statistika pa je povprečno število odločitev na tekmo. Slednje je v povprečju na turnirjih Super Serije že pred časom padlo pod 20, cilj pa je doseči povprečje 15 odločitev pri moških in 12 odločitev pri ženskah.
Očitno se squash v skladu z osnovnim vodilom razvija v pravo smer.
Marko Podgoršek, WSF sodnik