S finalnima tekmama med Angležem Patrickom Rooneyem in Madžarom Balazsom Farkasem pri fantih ter Angležinjo Amelio Henley in Belgijko Tinne Gillis se je zaključilo posamično mladinsko evropsko prvenstvo. Zmagi sta po pričakovanjih odšli v Anglijo, ki je poleg zmagovalcev med najboljših osem, v posameznih kategorijah plasirala 5 igralk in 3 igralce in s tem brez konkurence dominirala na prvenstvu.
Rezultate celotnega prvenstva si lahko ogledate na povezavi. Slovenska predstavnika sta glede na okoliščine odigrala soliden turnir. Žal je Andraž tesno izgubil v prvem kolu ter se nato ni uspel psihično pobrati do naslednje tekme, kar se na koncu odraža v nekaj slabši uvrstitvi od pričakovanj.
Prvi dan posamičnega evropskega prvenstva se je začel z uvodno Ninino tekmo proti Francozinji Romba, ki je trenutno sicer na 20. mestu ESF lestvice, sodi pa nedvomno na rob deseterice. To je dokazala z uvrstitvijo na končno 11. mesto in tesnim porazom s Španko Gomez – nedavno zmagovalko Pariza in Švice. V prvem in drugem setu Nina ni imela kaj dosti možnosti za prevzem vodstva, v tretjem pa se je temu še najbolj približala. K porazu je botrovalo predvsem preveč storjenih napak in premalo zaupanja v svoje lastne sposobnosti. Kljub temu lahko 16 osvojenih točk ocenjujemo za velik napredek glede na igre dveh/treh mesecev nazaj.
V drugi rundi nam je že kazalo dobro, saj je Nina začela z dobljenim setom proti Waležanki Richards, nato je v drugem in tretjem setu prehitro podlegla igri nasprotnice in slednja je to izkoristila in rezultat obrnila sebi v prid. Škoda, ker je bila to izjemna priložnost za prvo zmago na evropskem prvenstvu in zapravljena možnost vrhunske končne uvrstitve za Slovenijo.
V nadaljevanju prvenstva je Nina nanizala dve zaporedni zmagi, in sicer najprej 3:0 proti Irki Telford in nato 3:2 proti Finki Koivumaki. Tekmo je, kot je že v njeni navadi, začela z dvema setoma zaostanka. V napetem nadaljevanju je rezultat s pametno igro in natančnimi udarci obrnila sebi v prid ter se na koncu veselila svoje druge zmage na evropskem prvenstvu.
Zadnjo tekmo je Nina igrala z najboljšo Švedinjo – Nanno Carleke, ki trenutno zaseda 17. mesto na ESF lestvici. Čeprav tekmica po dosedanjih uvrstitvah sodi vsaj rang višje, je bila tekma izenačena in bi se lahko zasukala tudi v slovensko korist. Poraz 3:1, s tem da je bilo v četrtem setu 9:9 ni tragičen, saj kaže na bistven napredek., ki pa ga bo počasi potrebno pretvoriti tudi v zmage na tem nivoju. Časa namreč ni prav dosti. Končni rezultat – osvojeno 26. mesto z dvema zmagama in tremi porazi je v okviru realnih pričakovanj.
Andraž je prvo tekmo s Špancem Garcio igral zelo dobro. Na začetku mu je sicer slabo kazalo, saj je v igrišče vstopil precej nesamozavestno in živčno, poleg tega je naredil veliko napak, kar ga je stalo dveh izgubljenih setov. Potem se je zbral in naslednja dva seta dobil. V obeh setih si je nabral 4/5 točk prednosti in dal vedeti, da je boljši od Španca. V 5. setu pa je svoje odigrala tudi psihološka pripravljenost in nepopustljivost. Igralca drug drugemu nista pustila dihati. Set se je končal pri 17:15 v prid Španca. Tekma, ki je trajala 1 uro in 20 minut je bila pravi “show” za gledalce. Videli smo prav vse, od padcev Miguela Rodrigueza ter prerekanja s sodniki do zelo dolgih in dobrih točk. Žal s katastrofalnim zaključkom za Andraža in Slovenijo.
Nesrečen poraz in začetek naslednje tekme v dobri uri po koncu squash maratona sta bila v tem trenutku preveč za Andraža, ki se ni uspel psihološko spoprijeti z novim izzivom in je zato gladko izgubil proti Švicarju Wellsu, pa čeprav gre za igralca, ki bi v normalnih okoliščinah težko osvoji več kot osem točk na niz proti Andražu. V vrhunskem športu je pač tako, da zmagujejo tisti, ki negativno energijo tesnih porazov pretvorijo v pozitivno motivacijo proti naslednjim nasprotnikom in zmagovalno miselnost. In to brez pomoči trenerjev, kajti squash je predvsem individualen šport, kjer mora vsak igralec najti lastno pot do zmage. Delno opravičilo v tem primeru je lahko le mladost in neizkušenost z igrami na tako visoki ravni turnirjev.
V naslednjih dveh dneh je nato Andraž odigral tako kot od njega pričakujemo. Po vrsti je premagal Finca Ruokangasa z rezultatom 3:1 ter nato še dva Waležana – Thomasa in Christopherja, prvega 3:1 in drugega tesno 3:2. S tem je osvojil končno 49. mesto pri čemer je nanizal dva poraza in tri zmage.
Predvsem pri Andražu smo realno pričakovali uvrstitev med 20. in 30 mestom, kamor po kvaliteti tudi sodi. Tesen poraz z Garcio ga je bistveno oddaljil od željenih rezultatov, pri čemer je obema porazoma botrovalo tudi dejstvo, da sta oba igralca na turnirju prvič nastopila brez standardno prisotnih trenerjev, ki si v tem času zaradi službenih in drugih obveznosti niso mogli privoščiti tedenske odsotnosti. Nič zato. Upajmo, da bodo te izkušnje kmalu meso postale.
Nina je odigrala korekten turnir in se uvrstila po pričakovanjih. Prepričan pa sem, da ni izkoristila vsega potenciala, ki bi ga lahko pretvorila v zmagi z Waležanko Richards in Švedinjo Carleke.
Sedaj pa nas čaka še ekipno evropsko prvenstvo. Andražu in Nini se pridružuje Mark Hafner. Slovenci igrajo v skupini z Angleži, Izraelci, Španci in Slovaki. Vsaka zmaga posameznega igralca bo v tej konkurenci uspeh. Za končno zmago pa imamo največ možnosti v četrtkovi tekmi proti Slovakom, saj je v zadnjih dvobojih Andraž prvič premagal tako Hrnščika (tu je zasedel 21. mesto), kot Matasa, Nina pa je v Pragi prvič doslej s 3:2 premagala Karin Veličko. Upajmo in držimo pesti, da se zmage ponovijo.
Več na: http://www.europeansquash.com/sport/tournament.aspx?id=49BE3CB3-00E6-48E7-A4E8-A61F52A64FF1