Z zadnjega dne nastopov devetih slovenskih mladincev na Mladinskem odprtem prvenstvu Madžarske poroča Goran Vučković. »Tudi zadnji tekmovalni dan je Blaz od nasih zacel prvi. Tokrat je slo za pravi “derby”, saj je Poljak odlicen igralec, ki bo na turnirjih tega ranga imel se veliko pokazati. Blaz je zacel odlicno.
Brez strahu in sprosceno je pokazal tisto najbolje kar zna in tudi osvojil uvodni niz. Zelo podobno je zacel tudi v naslednjem, potem pa se je tekmec zacel cedalje bolj upirati in Blaz je zacel izgubljati nadzor nad igro. Ko je Poljak uspel ujeti nekaj tezkih zog in potem se nadziral nekaj lahkih udarcev, je Blaz postajal cedalje bolj neucakan in frustriran. V vseh naslednjih nizih je zacel sicer dobro, vendar je v drugem delu niza Poljak le dokazal, da je v tem trenutku boljsi igralec. Z ucinkovitejsim gibanjem, vecjo izbiro udarcev, je znal krotiti tudi tezje okoliscine, kar je Blaz tezko sprejemal. Namesto ucenja in nabiranja izkusenj, je Blaz tokrat izbral povsem napacno pot in se na trenutke tudi neprimerno obnasal. Za njegovo dobro bo moral cim prej spoznati in razumeti, da se znajo dobri igralci tudi zelo spretno braniti in se resiti tudi v primerih, ko Blaz udari 2-3 dobro odmerjene udarce. Bolj uspesno je z zadnjo tekmo opravil Ziga, ki je proti domacinu zacel malo zadrzano, potem pa se le sprostil, zacel s svojo zdaj ze znano, pozicijsko igro in tekmeca sprehodil po vsej dolzini in sirini igrisca. To je botrovalo stevilnim napakam in tekma se je relativno hitro koncala v naso prid. Za preboj v zgornjo cetrtino nastopajocih, bo Ziga potreboval nekaj vec gibalnih sposobnosti, predvsem moci. Namrec, v dolocenih okoliscinah morajo igralci uporabiti predvsem moc, da se lahko resijo iz neugodnih razmer in tu je Ziga kot po pravilu v zelo nezavidljivem polozaju. Istocasno je na drugem igriscu igral Filp Bojko proti Rostas Krizslanu iz Poljske. Tekmo je Filip zacel zelo previdno in puscal prevec iniciative nasprotniku. Proti koncu prvega seta, pa je zacel stopnjevati svojo igro in videl da z svojim mocnim forehandom lahko nasprotnika kar mocno pritisne tudi na bachand stran, katera ni najljubsa stran. Po dveh zakljucnih zogah za nasprotnika v prvem setu ga je njegova borbenost pripeljala do zmage z razliko. To mu je v nadaljevanju se bolj dvignilo samozavest in nasprotnika je prisili v stevilne napake v zadnjem delu igrisca. Proti koncu dvoboja je pricel tudi s premisljenimi udarci, kar dosedaj ni bila njegova lastnost, nasprotnika siliti v tezke udarce, katere je potem v sprednjem delu z lahkoto zakljuceval in zmagal z 3:0. Seveda bo moral se veliko delati na svoji tehniki, vendar pa je ta zmaga lepa motivacija za naprej. Tia je svoj zadnji dvoboj pricela proti domacinki, Blanki Szunomar. Naprotnica je v prvem setu pricela z mocno igro v srednjem delu igrisca in Tia ni nasla resitve za te zoge. Drugi set je po nadodilih pricela bolj odlocno in prevsem disciplinirano vracala zogo nasprotnici na backhand v zadnji del igrisca. Temu primerno je tudi osvojila drugi set. V tretjem setu je nasprotnica dvignila tempo in zopet prisilia Tio napake in tudi return je bil slab saj je prva resna izmenjava je bila sele pri 7:1, identicno se je zacel tudi zadnji set in z prekratkimi zogami je nasprotnica zlahka prihajala do tock. Dvoboj se je koncal 3:1 v korist madzarke. Skupaj je na turnirju Tia pokazala velik napredek, vendar jo tako kot ostale caka se veliko dela, da bo lahko resno kljubovala najboljsim.
Zadnjo tekmo je z zmago turnir koncal Jost. Te zmage sem bil zelo vesel in sicer zaradi razlicnih razlogov. Kot prvo je bil tekmec dober igralec in nekako je bil prisoten vtis, da bo zmaga ostala doma. Sploh po prvem nizu, ko se Jost se ni najbolje znasel in nekako v svojem slogu zacel igro ter posledicno dokaj prepricljivo izgubil. Potem je v nadaljevanju skusal bolj konkretno upostevati nasvete, kar je v relativno kratkem casu zacelo dajati rezultat. Pravi uzitek je bilo gledati ga, kako je potem v naslednjih nizih se bolj prepricljivo vztrajal na dogovorjeni taktiki, ki pa mu je omogocala uveljavitev njegove tehnike, ki v bistvu sploh ne zaostaja za igralci na precej visji ravni. S tem je tudi povsem zavladal med igro in tekmo lepo pripeljal h koncu.
Najstarejsa sta prisla na vrsto zadnja. Najprej Nina, ki je igrala proti Izraelki. Pri Nini se nikoli ne ve kako bo zacela z igro, lahko pobere prvih nekaj tock proti dalec najboljsi igralki turnirja ali pa samo nemo spremlja zacetne udarce najslabse na turnirju. No, zacetek je bil bolj v tej smeri, ampak se je hitro zbrala in potem povsem prevzela pobudo ter gladko povedla z 2:1 v nizih. Kadar Nina igra na tak nacin ji ne manjka prav nic do najboljsih. Na zalost pa se tezko prilagodi spremembam, ki jih tekmice uvajajo med igro, da bi spremenile potek igranja. Kot bi zelela igrati se proti sami sebi, Nina dobrosrcno sprejme kar ji tekmice zelijo vnesti v igro in potem se vse skupaj zelo hitro ustavi. In tako je bilo tudi na tej tekmi. Stevilne nepotrebne napake, ko brez kakrsnegakoli razloga udari zogico v plosco, ko ne vnovci prednosti z voleji oziroma jih sploh ne igra, se njena ladja hitro potopi. In ko tekmice z izkusnjami to uvidijo, se Nina povsem izgubi. Ko bo naredila korak naprej v teh okoliscinah, bo to povsem druga igralka, druga igra, visja liga.
Bolj uspesen je bil v tekmi za 3. mesto Andraz. Zdaj kot po tekocem traku vedno naleti na Srba Sofranca. Andraz je zacel povsem enako kot je zakljucil polfinale. Z eno besedo, katasrofalno! Popolna pasivnost, brez ideje, ko se pomakne korak nazaj proti sipi in samo caka, da bo tekmec premagal samega sebe. Sofranac ga je dobesedno odnesel z igrisca v prvem nizu. Kljub dogovoru med pavzo, je Andraz bolj ali manj nadaljeval enako, le da je tekmec za vsako osvojeno tocko moral udariti zogo veckrat. Osebno sem ze videl zaostanek 0:2. Potem pa je Sofranac odreagiral nekoliko nervozno in neucakano, kot bi se ustrasil prehitrega vodstva in ponudil moznost Andrazu. Ta je ponujeno sprejel in srhljivka v drugem nizu je pripadla nam z rezultatom 16:14. Potem se je Andraz zbudil, zacel igrati neprimerno bolje in kljub temu, da sta bila preostala niza dezultatsko dokaj tesna, je bil vedno Andraz tisti, ki je imel vajeti v rokah. Kljub temu pa bo moral Andraz cim prej zaceti s treningom izpopolnjevanja tehnike, predvsem v smeri izpopolnjevanja istih udarcev v razlicnih okoliscinah in se nauciti bolje prilagajati razlicnim okoliscinam, kajti brez teh sposobbnosti bo preboj v sam vrh mladinskega squasha nemogoc.
Kot vedno je bilo druzenje z mladci vec kot prijetno. Damjanu in meni ponudijo vse, od smeha, veselja, zabave, do solz, jeze in ogorcenja. Skratka poln program in vikend je vedno prekratek. Kar naj ostane tako!