Ljubljana je po sedmih letih v Športnem centru Squashland od 20. do 23. aprila 2022 ponovno gostila Evropsko ekipno prvenstvo v skvošu 3. divizije, na katerem je nastopilo 19 držav v ženski in moški konkurenci. Slovenska ženska reprezentanca je osvojila končno četrto, moška pa osmo mesto. V močni konkurenci sta obe slovenski ekipi prvenstvo v predtekmovalnih skupinah začeli z zmago in porazom. Moški so premagali Gibraltar (3:1) in izgubili z Ukrajino (0:4), kar je pomenilo drugo mesto v skupini in težji razpored v četrtfinalu. Ženske so najprej premagale Romunijo s 3:0 in izgubile s 3:0 proti kasnejšim zmagovalkam iz Danske. Pika Rupar, Nina Kustec in Nanja Urh so se z zmago 2:1 proti Slovaški uvrstile v polfinale, kjer so v izjemno tesnem obračunu s Portugalsko izgubile z 2:1 – zmago za Slovenijo je priborila Nina Kustec. V tekmi za tretje mesto so bile nasprotnice Švedinje, ki so na tekmovanje prišle s ciljem uvrstitve v finale, in so z 2:1 premagale domačinke. Tudi tokrat je edino zmago priigrala Nina Kustec.
V ženskem finalu, kjer sta se srečali Danska in Portugalska, so Danke upravičile vlogo favoritinj in osvojile prvo mesto. Obe finalistki sta se uvrstili v drugo divizijo.
Moška reprezentanca, za katero so nastopali Rožle Langus, Luka Kustec, Martin Mošnik, Žan Bombek in Jošt Dolinar, so v četrtfinalu naleteli na ene od favoritov prvenstva, Norvežane, ki so bili premočan nasprotnik in Slovence nadigrali s 4:0. V nadaljevanju so se Slovenci za uvrstitev od 5. do 8. mesta pomerili z Malto in Grčijo. Po dveh porazih so na koncu osvojili osmo mesto.
V moškem finalu sta se srečali Ukrajina in Izrael. Ukrajinci so na prvenstvo deloma prišli iz vojaških uniform in se v njih po povratku v domovino tudi vračajo. Izraelci so bili v finalu dominantni in so zmagali v prvih dveh posamičnih tekmah s 3:0, s čimer so potrebovali samo še en osvojen niz za zmago in prvo mesto. V tekmi za tretje mesto je zaradi boljše boljše razlike v nizih Norveška premagala Hrvaško.
Med tekmami sem se, hišni novinar squash.si, na kratko podružil in pogovoril z igralci, ki so že igrali ali pa so se ravno pripravljali, da se podajo na igrišče, v boj za točke:
Andreas Knoph, Norveška, se je ravno ogreval za spopad s hrvaškim nasprotnikom: »To bo precej težka igra, saj je moj tekmec dober. Seveda bom naredil vse, da zmagam. Pol ure pred tekmo se usedem, poglobim vase, potem se malo ogrevam, nato pa se umirjam z glasbo,« me je vljudno odslovil.
Prepustili sem ga njegovemu procesu koncentracije pred tekmo in se presedel k sosednji mizi, kjer se je razigrano smejala ekipa Monaka. Trener se je v krču smeha skril pod kapuco, dama srednjih let – kot smo kasneje slišali prva igralka Monaca – pa je ‘nenadoma imela opravke’ in je prepustila besedo mladim. Anny Clerissi in Natalia Berrin sta povedali, da je njihov neustavljivi smeh morda posledica stresa, saj so doslej izgubili vse tekme in je obešenjaški smeh edino, kar jim preostane. Anny Clerissi je dejala, da se v Sloveniji sicer počutijo odlično, saj ‘ste Slovenci tako prijazni in umirjeni’, kar je dobro vplivalo na njihovo razpoloženje, saj so jim na letu iz Portugalske preko Pariza izgubili vso prtljago in so morali vso opremo kupiti na novo.« Natalia je dejala, da je to njeno prvo veliko prvenstvo, saj squash igra šele tri leta. Seveda je razburjena, dodatno, ker je morala igrati z novo opremo, ki je ni vajena. »To kar zmoti, a za poraz ne krivimo izgube opreme. V športu so pač zmage in porazi. Taka srečanja oziroma tekmovanja pa so zelo ‘fajn’, saj smo skvošisti nasprotniki samo na igrišču, sicer pa smo velika družina prijateljev.« Boste morali v Monaku morda v zapor, ker ne boste domov prinesle nobene medalje,« sem se pridružili njihovemu razposajenemu razpoloženju: »Hm, no, to niti ne bi bilo tako slabo, saj imajo naši zapori čudovit pogled na morje,« ni bilo konca smehu v druženju z monaško ekipo.
Ko sem se obrnil od njih, sem se zaletel še v enega Norvežana; Håkon Standal je dejal: »Jaz sem svoje že odigral, sedaj samo še navijam za naše. Res je bilo užitek igrati v Squashlandu, prijeten ambient je tukaj. Prvič sem v Sloveniji, prav luštno mesto imate. Vtisi? Hahaha, najprej sem opazil, da je pri vas vse precej cenejše, kot pri nas.«
Na tribuni sem prisedel k Luísu Carvalhu, trenerju portugalske reprezentance: »Pripravljeni smo, trenirali smo trdo, nobenega od mojih igralcev v zadnjih mesecih ni ujel virus korone, tako da smo maksimalno pripravljeni. Zaslužimo si srečo pri igri – kar bi prevedel, da si zaslužimo zmago.« In je gledal naprej svoje igralke, ki so se ravno ogrevale na igrišču.
‘Naša’ Sara Nedič pa je ravno prišla s tribune in sem jo vprašal, kako je: »Tokrat ne igram, tu sem, da podprem našo ekipo. In, ja, sem v stresu, velikem stresu, ker mi je težko gledati, če naši izgubijo igro,« je dejala ne preveč resno.
Kyriakos Tzanakis, reprezentant Grčije, je po tekmi s Slovenijo povedal, da ni zadovoljen z izidom, čeprav so zabeležili zmago. »Slovenci so bili vsekakor boljši in so nas premagali s 4:0, a so sodniki vseeno zmago pripisali nam. Eden od Slovencev je namreč igral s poškodbo, kar pa ni dovoljeno, zato so zmago zabeležili nam. Našim slovenskim prijateljem smo povedali, da nismo zadovoljni s tako odločitvijo, s tako vrsto zmage, in jim priznamo, da so v bistvu zmagali oni.«
Slovenski prvokategornik Martin Mošnik, ki je na tribuni ravno navijal za naša dekleta, pa je o svojem nastopu povedal, da je dal od sebe optimalno, kar je bil zmožen: »Če sem se nekoč lahko povsem posvetil squashu, imam v družini zdaj nove obveznosti, ki mi ne dopuščajo resnega treninga, kar se pozna. Imam sicer dovolj izkušenj, da vidim, kam vodi igra, a mi slabša fizična pripravljenost onemogoča, da bi odreagiral, kot bi moral.«
Vlado Kadunec
Ženske:
- Danska
- Portugalska
- Švedska
- Slovenija
- Grčija
- Slovaška
- Hrvaška
- Luksemburg
- Romunija
- Italija
- Monako
Moški
- Izrael
- Ukrajina
- Norveška
- Hrvaška
- Romunija
- Malta
- Grčija
- Slovenija
- Gibraltar
- Jersey
- Luksemburg
- Guernsey
- Lihtenštajn