Blejski in škofjeloški mladinski pogon kažeta rezultate trdega dela v preteklih letih, Švica pa je z dvema zmagama postala nov mejnik na razvojni poti slovenskega mladinskega squasha. Kako pa nastope svojih varovancev ocenjujeta oba trenerja?
Franc Langus, trener Blejcev
»Vseh pet članov našega kluba je pokazalo, da je njihov napredek izreden in da so se odločili prav, da nastopijo na 1. rangu turnirjev ESF. In nadvse je navdušila Nanja Urh, ki je pustila v Švici en sam niz. Ostalo je pobrala in se suvereno povzpela na sam vrh deklic do 15 let, čeprav jih še ni dopolnila 14. In to je njena četrta zaporedna zmaga na turnirjih ESF ter prva na Super seriji. BRAVO, Nanja!
Deklice do 17 let že kažejo čisto pravi squash in vsaka tekma je vredna ogleda. Nika Urh je tokrat malo razočarana, saj ni uspela v boju za bron, a ekipa je vseeno zadovoljna, čeprav z malo grenkega priokusa.
Zoja Berce je na tem turnirju mogoče izgubila medaljo v svoji prvi tekmi, na katero je potihem upala, a se je nato vseeno potrudila in osvojila 5. mesto.
Julija Vidic se je »prebudila« malo prepozno, a se je, kar je pohvalno. Zadnjo tekmo je zmagala, s tem pa osvojila 15. mesto.
Timotej Jenko Tim je zaključil na 28. mestu, s katerim ni zadovoljen, a gremo naprej počasi in vztrajno. To je bil njegov debi v kategoriji do 17 let, kar pomeni, da je med fanti najmlajši in da ima v naslednjih dveh letih čas, da se dokaže.”
Goran Vučković, trener Ločanov
»Nadaljevanje v tretjem in zadnjem dnevu tekmovanja je potekalo skladno s pričakovanji in ker so moja pričakovanja načeloma visoka, sem s prikazanim zadovoljen.
Luka Kustec je v prvi tekmi dneva suvereno obvladoval tekmeca, domačina Hanserta, čeprav tekma tudi slučajno ni bila lahka. Vendar je to bila tekma nekako blizu meje tistega, kjer Luka še vedno funkcionira v nadzorovanem okolju in je posledično sposoben udejanjati dogovorjeno in s tem razvijati svojo igro. V svoji zadnji tekmi je Luka naletel na Angleža Tallentireja, ki pa ga je potisnil nekoliko prek te meje in potem se zadeve odvijajo nekoliko drugače. Luka se je dobro boril in tudi s tehnično-taktičnega vidika je opravil korektno. Še vedno se mu dogajajo določene napake, ampak jih je vsaj večino časa manj oziroma je igra na višji ravni, ko se mu to zgodi. Absolutno pa nama je jasno, da bo treba trdo trenirati in da s funkcionalnega vidika še vedno krepko zaostajamo za igralci, ki na teh turnirjih krojijo vrh 16 najboljših.
Lana Nedič je odigrala še eno dobro tekmo in znova na trenutke celo odlično. V posameznih trenutkih celo presenetljivo pokaže razvoj in dejstvo je, da je vseskozi boljša. Bo pa za konkretnejši priključek našim najboljšim dekletom, in teh je zdaj v mladinskih kategorijah in članski vrsti kar nekaj, morala predvsem več trenirati.
Sara Nedič je dosegla nov mejnik. Prva slovenska zmaga na turnirjih Super serije je vsekakor dosežek, vreden vsega spoštovanja. Po drugi strani pa imamo nekoliko grenak priokus, kajti Ukrajinka ji je bila tokrat veliko bližje kot na prejšnjih turnirjih. Pa ne toliko zaradi izjemne igre Ukrajinke, kot dejstva, da so na osnovi velikega števila video posnetkov ‘naštudirali’ Sarino igro, kar je visokorasla tekmica s pridom izkoriščala. Ampak, da ne bo pomote! Tu ne gre za kompleksno taktično analitiko, kajti Sare ni težko ‘naštudirati’. Gre namreč za ‘že videno, vedno znova isto izpeljanko’ dolge žoge in potem kratko naprej! Ko tekmico ‘video spomin’ požene naprej v sprednji del igrišča, se tudi sicer dobri Sarini ‘dropi’ ne zdijo več tako ubijalski oziroma neulovljivi. In ko Sara uvidi to, naredi še korak dlje v napačni smeri, to je poizkus odigrati ‘drop’ še nižje. To je alarm, ki za nas nikakor ni strela z jasnega, saj se okoli tega vrtimo že nekaj časa. Prednost se namreč neumorno topi in leta ne prizanašajo nikomur. Kategorija U15 je praktično za vogalom!«