Igor Drakulič

Klub, ki ne more priti do svojega igrišča

'Posebnost' Squash kluba igRaj Sevnica je, da so člani 'nomadi'. V svojem matičnem kraju namreč nimajo svojega squash igrišča, temveč gostujejo na igriščih v Termah Čatež, Vojniku, Zrečah, Podčetrtku, Majšperku in v ljubljanskem Squashlandu.

»Z vodstvom občine Sevnica se že šest let pogovarjamo o umestitvi igrišča v Športni park Sevnica in rišemo projekte za dve igrišči, ki bi stali samostojno, ali pa v prizidku. Iščemo tudi druge primerne lokacije, tudi z možnostjo najema, a zaenkrat smo neuspešni pri doseganju dogovora oziroma uresničitvi naših želja po igriščih,« pravi Tomaž Čampa, gonilna sila kluba.

'Dejavnosti' kluba trenutno potekajo tako, da se 10 do 12 igralcev kluba rekreativno pomeri, ko je priložnost, ki pa so bile zadnji dve leti, kot vemo, omejene. »Razdalje do igrišč so take, da tudi ne moremo izvajati rednih treningov. Tako na našem koncu države pri igranju squasha vztraja le še nekje do 15 rekreativnih igralcev, večinoma  'zrelejših' let, saj nimamo pogojev, da bi vzgojili podmladek. Naša igra je bolj rekreativnega značaja, prirejamo lokalne turnirje, redno se udeležujemo tudi turnirjev, ki jih organizira Squash zveza Slovenije. Dokler ne bomo uspeli narediti koraka naprej v našem razvoju, se bomo trudili vzdrževati stanje, kot je,« še pove Čampa. (vk)

by Igor Drakulič

Drugi dan Evropskega mladinskega prvenstva v Eindhovnu v znamenju zmag in porazov

Dan najintenzivnejšega dogajanja na prvenstvu je postregel s številnimi tekmami, v katerih so svojo vlogo odigrali vsi slovenski igralci in igralke. Vsak je odigral po dve tekmi, najbolje pa sta se odrezali Sara Nedić in Zoja Berce.

Sara je v žrebu za mesta 17-24 dosegla pomembni zmagi, tako da se bo pomerila z višje postavljeno domačinko za možnost igranja za 17. mesto, kar je za mlado Saro izjemen dosežek. Zoja je v žrebu za mesta 33-64 premagala tekmici iz Nizozemske in se bo z Ukrajinko v polfinalu potegovala za končno 33. mesto.

Zmaga in poraz je bilanca včerajšnjih nastopov Luke Kusteca. Na prvi tekmi je Luka suvereno opravil z Grkom, potem pa v izenačeni in napeti tekmi znova zabeležil poraz proti Romunu Goianu. Luka je imel v 2. nizu kar nekaj žog za vodstvo 2:0, vendar je Romun prikazal vrhunsko igro v najpomembnejšem delu niza. Tudi v 3. nizu sta bila praktično poravnana na 9:10, vendar je Romun znal izkoristiti svojo priložnost in povedel z 2:1.

Nanja Urh, Timotej Jenko in Pika Rupar so izgubili obe včerajšnji tekmi. Predvsem je bil boleč poraz na popoldanskih tekmah, ko so vsi imeli priložnosti za zmago, vendar so na koncu tesno izgubili.

Timotej Jenko tekmuje v žrebu 33-64 in se bo potegoval za mesta 45-48. Nanja je v žrebu 17-24 in bo tekmovanje nadaljevala za mesta 29-32. Najtežje delo je imela Pika, ki je tekmovanje nadaljevala v bojih za najvišje uvrstitve in se najprej pomerila s prvo nosilko turnirja, nato pa v popoldanski tekmi zamudila priložnost za uvrstitev do 12. mesta.

»Lahko zaključim, da z optimizmom pričakujemo zaključne tekme in računamo na veliko bero zmag,« optimistično z Evropskega mladinskega prvenstva v Eindhovnu poroča selektor Goran Vučković Vule. (vk)

IMG 20220409 173433

IMG 20220409 171710

IMG 20220409 164806

IMG 20220409 181712

IMG 20220409 190225

IMG-20220409-WA0000

by Igor Drakulič

Dober prvi dan na Evropskem prvenstvu U19 v Eindhovnu

Iz Eindhovna se nam je po prvem dnevu tekem oglasil selektor slovenske reprezentance Goran Vučković Vule: »Prvi tekmovalni dan na Evropskem mladinskem prvenstvu na Nizozemskem je slovenska odprava dosegla zavidljiv rezultat. Luka Kustec je napredoval v drugi krog tekmovanja brez boja, Pika Rupar, Sara Nedić in Nanja Urh so si napredovanje priigrale z zmagami, Zoja Berce in Timotej Jenko pa v 1. krogu nista bila uspešna.

V popoldanskem dogajanju je zmagoviti niz nadaljevala Pika Rupar, ki se je s to zmago uvrstila med 16 najboljših mladink na stari celini, kar je zavidljiv dosežek. Na žalost preostali trije niso bili tako uspešni. Še najbližje temu je bila Nanja Urh, ki je proti Francozinji osvojila niz in vseskozi je bilo čutiti, da bi bila ob idealnem razpletu zmaga dosegljiva. Najboljšo igro je prikazal Luka, ki se je odlično upiral mlademu Angležu, vendar bi za konkretnejši rezultat potreboval neprimerno več tovrstnih izkušenj.

Drugi dan tekmovanj bo bolj intenziven, saj bodo vsi nastopali na dveh tekmah – v reprezentanci pričakujemo uspešne nastope. Z velikim pričakovanjem čakamo spopad Pike s prvo nosilko turnirja. Takšna 'velika' tekma nastavlja ogledalo vsakemu posamezniku, kar velja tudi za trenerski del ekipe.« (vk)

by Igor Drakulič

Odhod v Eindhoven

Člani slovenske mladinske reprezentance so se v petek zgodaj zjutraj odpravili na pot proti Nizozemski, kjer se bodo pomerili v konkurenci vseh najboljših mladincev Evrope. Na poti jih je večino časa spremljal dež, okoli Kölna pa tudi sneg. Po štirih postankih, na katerih so pretegnili noge in se okrepčali, so se v 12-ih urah pripeljali na cilj. V kombiju so se malo pozabavali, malo tudi spali, tako da je vožnja kar hitro minila. Kmalu po namestitvi v hotelu, kjer so jih gostitelji prijazno sprejeli, so bili že pripravljeni na spoznavanje squash centra, opravili pa so tudi prvi trening. Trenerja sta zadovoljna z videnim, saj so se hitro privadili na igrišče in skupaj se že veselijo jutrišnjega začetka.

by Igor Drakulič

»Končno spet en dober masters turnir!«

Tako bi strnili vtise oziroma besede 110 igralcev iz 18 držav, s katerimi smo se družili v ljubljanskem Squashlandu od petka, 1. aprila 2022, do nedelje, 3. aprila 2022, na Slovenian Masters Open 2022.

Slovenski veterani so pokazali, da še niso za v staro šaro, Rožle Langus je bil zmagovalec kategorije nad 35 let, Goran Vučković pa kategorije nad 50 let. Tudi drugi 'naši' so pokazali, da še znajo sukati loparje: Jani Makovec je bil tretji v kategoriji nad 40 let, enako se je uvrstil Tomaž Guzej v kategoriji nad 45 let. Med ženskimi tekmovalkami se je Nada Bambič uvrstila na 2. mesto, Mojca Blažič pa je v svojo vitrino pospravila še eno bronasto odličje. Pri tem velja opomba, da so vse dame igrale v eni kategoriji – nad 35 let, starostna razlika med njimi pa je bila tudi 40 let, kolikor je bila 79-letna slovenska Američanka Mariza Ohllson starejša od najmlajše tekmice.

Uvrstitve vseh sodelujočih na Slovenian Masters Open 2022 si lahko ogledate na povezavi https://esf.tournamentsoftware.com/sport/winners.aspx?id=67BA050B-D0D6-45AE-969C-A5635A6FBDD6.

Fotogalerija Slovenian Masters Open 2022 Tomaža Čampe je dostopna na povezavi https://www.facebook.com/SquashlandLjubljana/photos/.

Tomaža Čampo, enega od ključnih organizatorjev turnirja, smo ujeli ravno ko je parkiral kombi, ki je na voljo za prevoze udeležencev, ter ga na kratko zaslišali med tem, ko je 'tekel' na podeljevanje medalj ene od kategorij. Tomaž je pač multiopravilen operativec, fotografira podeljevanje medalj, z objektivom lovi posamezne igralce med igro, ureja spletno stran, vpisuje podatke, po potrebi koga s kombijem zapelje do hotela, pred turnirjem pa zagnano vrti telefone in se dogovarja z domala vsakim udeležencem o tem, kdaj bo prišel, kakšno namestitev želi, v kateri kategoriji bo igral, informira ga o tem, kaj in kako je treba plačati …, skratka na voljo je za vse informacije o turnirju. »V času prijav sem se za ta turnir pogovarjal v povprečju po dvakrat z okoli 70 udeleženci, ki so se prijavili. Ja, malce me že srbi uho od toliko telefoniranja,« je odmevalo za njim, ko je že zgrabil fotoaparat in brzel zabeležiti podeljevanje medalj.

Mičo (Goran Milićević), šef Squashlanda, je sijal od veselja: »Po dveh letih 'covid suše' so se veterani spet vrnili v Squashland. Res je bilo lepo gledati zadovoljne ljudi, ki pravijo, da je to eden najlepših turnirjev in squash dvoran v Evropi. Tri dni celodnevnega igranja, v soboto pa prijetna zabava, ki jo je le redkokdo zapustil pred tretjo ure zjutraj – to nam je vsem manjkalo.«

Zsuzsanna Kekesi, nekdanja članica madžarske squash reprezentance, je bila ena od le šestih dam, ki so se letos prijavile na naš masters. »Moram pohvaliti dobre igre slovenskih igralk, ampak sem pač zmagala,« se ji je smejalo. Priznala pa je, da so v ozadju take uvrstitve trde priprave za ta turnir, treningi 4- do 5-krat tedensko, pa tudi močna psihološka podpora trenerja, moža in prijateljev, ki so jo spremljali. »Lep turnir, lepa Ljubljana. Drugo leto pridem spet,« se je poslovila, sedla v avtomobil in šla na volitve, ki so bile v njeni domovini to nedeljo. »Teh volitev ne smemo zamuditi. So pomembne. A pustimo politiko, tukaj smo zaradi športa. Adijo,« in že je bila na poti na svoje volišče v Budimpešti.

»Armin Hameed, dober dan«, smo ga ujeli, ko je malce nervozno stopal gor in dol po 'dnevni sobi' Squashlanda! Dobili smo ga namreč pred finalnim obračunom z Italijanom Filippom Madello. »Sem iz Nemčije, ja, vem, ne izgledam ravno Nemec, oče je Pakistanec, mati Nemka,« je, ne da bi ga vprašali, takoj pojasnil, verjetno v pričakovanju naslednjega vprašanja, od kod je? »Veste, s Filippom, s katerim bom igral zdajle, sem se tukaj že pomeril, na Mastersu leta 2019. Takrat sem izgubil v četrtfinalu, torej sem danes v finalnem boju z njim pripravljen na 'maščevanje'. Seveda sem kar prijetno razburjen v pričakovanju dvoboja.« Lahko pomagam, in mu morda malce na grobo stopim na nogo, sem predlagal? »Ne, seveda, ne. V squashu, v nasprotju z večino drugimi športi, med nami vlada prijateljstvo, tudi če smo nasprotniki v finalnih tekmah. Seveda pa mu privoščim – da ne bi zmagal!« (Želja se mu ni uresničila!)

Francoza Alaina Gardetta iz Lyona pa smo dobili ravno po tekmi, ko je utrujeno sedel na fotelj, potem ko je v kategoriji nad 60 let pristal na 4 mestu. »Ah, nehvaležno četrto mesto, le zamah od medalje. Ampak se je splačalo priti sem, v Ljubljano. Sem bral, da jo turistični vodniki priporočajo kot EU Best Destination for 2022, pa sem prišel pogledat. Kljub deževnim dnevom sem si ogledal mestno jedro – vodniki imajo prav, res imate lepo mesto. Pridem poleti na počitnice, da si ogledam še več vaše dežele.«

Gorana Vučkovića Vuleta smo tokrat zalotili kot igralca, ne kot selektorja slovenske reprezentance in trenerja. Ravno si je pred tekmo polnil plastenko vode, ko smo ga vprašali, kako se počuti v copatah igralca, ne trenerja? Sicer vedno gostobesedni in pripravljeni na pogovor, je odvrnil: »Ne zdajle. Se koncentriram in ogrevam!« Očitno je bila Vuletova koncentracija na tokratnem Mastersu res dobra, saj je že v polfinalu premagal Španca Jesusa Souta, ki je 5. na evropski lestvici.

Farman Khan, v Nemčiji živeči Pakistanec, je že igral na slovenskem Mastersu 2019, tokrat pa se je veselil zmage med igralci v kategoriji nad 55 let, videli pa smo ga tudi na klopi za sodnike. Zakaj squash, zakaj ne nogomet ali pa kriket, ki je v Pakistanu zelo popularen šport, smo ga vprašali? »Jaz vendar nosim priimek Khan!« se je hudomušno nasmehnil. »Squash je v moji družini, ki je dala največjega igralca squasha na svetu, večkratnega svetovnega prvaka. Igrajo ga moj oče, moj brat, stric …Torej tako rekoč 'moram' igrati squash, da ne bi izpadel 'izdajalec' v družini,« se je smeje izgovoril.

Marko Podgoršek, soorganizator in glavni sodnik turnirja, pa je ob zaključnih žogicah turnirja dejal, da upa, da bomo lahko naslednji Masters podaljšali v štiri dni in tako sprejeli več prijav oziroma igralcev. »Leta 2019, ko smo izvedli prvi Masters, smo morali zapreti prijave pri 165 prijavljenih igralcih, saj jih več ne moremo 'stlačiti' v tridnevni turnir. Letos je bilo prijav manj, nekaj je bilo odpovedi, še vedno je tu covid, pa vojna v Ukrajini. Če bo drugo leto vse teklo po načrtih, in če nam bodo na ESF odobrili, bomo najavili 4-dnevni turnir. Vsi, ki so se doslej udeležili obeh ljubljanskih Mastersov, so zelo zadovoljni. Tu lepo poskrbimo za njih, odlična igrišča v prvem lesenem squash centru na svetu privlačijo zanimanje, tudi hrana je odlična. Na voljo so tudi savna in masaže, hoteli so le korak stran, tudi mestno jedro je blizu. Mislim, da lahko Ljubljana postane eno od redkih mest, kjer bo mogoče organizirati in odigrati najmočnejše turnirje v Evropi.«

Tekst in foto:

Vlado Kadunec

by Igor Drakulič

Na igrišče stopim z mislijo na dobro igro

»Ne razmišljam vedno o zmagi, saj bi to predstavljalo še večjo obremenitev. Če vem, da je tekmica močnejša od mene, si ne ustvarjam dodatnega pritiska z možnim izidom rezultata. Samo vstopim na igrišče in igram squash,« pove Nanja Urh, 16-letnica z Bleda, ki se že nekaj let drži vrha na mladinski lestvici ESF. Bila je prva na rang lestvici ESF v kategoriji deklet do 15 let, trenutno je 2. na lestvici ESF za dekleta do 17 let.

Kako se pobiraš po porazu? Kako, če izgubljaš večkrat zaporedoma? Kaj narediš v takem primeru?

Poraz vsekakor vpliva na samozavest. Skušam najti vzroke za tak izid in jih na treningih popraviti. Če izgubim večkrat zaporedoma, poskušam izpopolnjevati podrobnosti, ki na prejšnji tekmi niso bile dobre. In morda spremeniti taktiko.

Je biti že nekaj let med prvimi evropskimi igralkami tvoje kategorije 'pritisk'?

Seveda mi je to nagrada za vloženo delo, mi je pa zdaj 2. mesto tudi motivacija, da sem lahko boljša; še bolj treniram in poskušam doseči več. Treniram 5-krat tedensko, tako igranje kot kondicijske treninge. Kakovosten trening mi da motivacijo ter samozaupanje v prikaz dobre igre. Samozavest na igrišču, pomoč trenerja in spodbuda soigralcev: vse to vpliva na kakovost igre.

Kako vpliva na psiho, počutje in igro, ko iz manjših, lokalnih turnirjev, stopiš na mednarodno turnirsko sceno?

Psihična priprava je pred vsako tekmo prav tako potrebna kot fizična. Pred tekmo se dobro ogrejem, v glavi pa poskušam vizualizirati dobro igro. Vsekakor imam večjo tremo na večjih mednarodnih turnirjih. A načeloma so vse tekme enake in na vseh poskušam prikazati najboljšo predstavo. Čim manj se poskušam obremenjevati, v kateri rang spadajo.

Zakaj squash? Zakaj ne kakšen drug šport?

Ko sem bila v tretjem razredu osnovne šole, sem videla igrati svojo sestro in sem si želela tako igrati tudi jaz. Od takrat naprej nikoli nisem pomislila, da bi trenirala kakšen drug šport. Pozimi sicer rada tudi smučam, kar pa mi je le nekakšen oddih od vsakdanjih treningov squasha in šole.

Kaj ti da squash, kaj šport nasploh?

Šport mi poleg dobrega fizičnega počutja pomeni tudi sprostitev, zabavo in druženje s prijatelji. Turnirji so mi velika motivacija, zelo rada se jih udeležujem. Poleg iger, kjer se izkaže, kako dobro si treniral, mi je zelo pomembno še druženje z ostalimi igralci.

Kako sicer poteka tvoj dan?

Večinoma so kar pošteno zapolnjeni. Obiskujem 2. letnik Gimnazije Jesenice, v šoli se trudim zbrano spremljati snov in sproti ter redno delati domače naloge, saj vem, da doma nimam veliko časa za učenje. Po navadi pridem iz šole okoli tretje ure, pojem kosilo in se odpravim na trening. Ko se vrnem domov, se med tednom posvetim učenju in domačim nalogam, ob vikendih pa se pogosto družim s prijatelji. Čeprav mi večkrat zmanjka časa za to, še vedno najdem čas tudi za ljubo mi branje. Največ poleti med počitnicami na morju.

Če si že omenila počitnice, kaj bi bile zate sanjske počitnice?

Nekje v Afriki ali Latinski Ameriki. Z družino in prijatelji.

Pogosto je slišati, da se športniki 'odrekajo normalnemu' življenju, mladi pa 'normalnemu odraščanju'? Kaj bi rekla na to?

Squash res predstavlja velik del mojega življenja in zelo rada ga imam. Zato na to ne gledam, kot da izpuščam stvari oziroma mladost, kot jo doživlja večina mojih vrstnikov, ampak da vsak dan delam nekaj, kar me zelo veseli, in to mi je pravzaprav lepa 'nagrada'.

Hm, marsikdo v tvojih letih, no, pa tudi v kasnejših, se težko podredi 'terorju po zdravem prehranjevanju'? Kako je s tem pri tebi, resno športno tekmovalno udejstvovanje vendarle terja 'pravilno' prehrano?

Zagotovo je primerno prehranjevanje del športa. Poskušam jesti 'zdravo', saj je pravilno prehranjevanje potrebno za vzdrževanje dobre telesne pripravljenosti. Seveda pa se tudi športniki občasno pregrešimo. Pred tekmo sem bolj pozorna na to, kar jem, saj potrebujem tako hrano, da se bom na igrišču počutila dobro in močno. Najraje sicer jem palačinke; to je moja najljubša jed, odkar sem bila majhna.

Kako pomemben je lopar za dobro igro? Kako izbereš lopar, superge - s katerimi si najbolj učinkovita? Če bi na primer na poti na turnir izgubila lopar in bi tekmo morala odigrati z drugim, bi te to zmedlo?

Se mi je že zgodilo, da mi je med tekmo počil lopar, s seboj pa nisem imela drugega. To me je vsekakor zmedlo, mi zbilo koncentracijo. Zato, ja, pomembno je, da izbereš sebi primeren lopar in da igraš s svojim loparjem, ki si ga vajen. Superge izberem tako, da se v njih dobro počutim, kriterij pa je tudi, da so ravno prav trde, kar je pomembno zaradi preprečevanja možnih poškodb.

Kako je korona vplivala na tvoje treninge, igre, pripravljenost? Kakšna je bila tvoja zadnja sezona?

Korona je vsekakor vplivala tudi na naše oziroma moje treninge. Dolgo nismo igrali, zato sem se večinoma posvečala le kondicijskim pripravam. Zadnja sezona, ki sem jo resnično 'na polno' igrala, je bila leta 2020, v letu 2021 pa sem se srečevala z veliko zdravstvenimi težavami, zato sem večino turnirjev morala izpustiti.

Kje se vidiš v squashu v prihodnosti - recimo čez 5, 10 let?

Vsekakor se vidim v squashu. Ne bi govorila, kje bom čez 10 let, za enkrat se osredotočam na to, da bom s svojo igro lahko konkurenčna pri mladinkah. Ja, bi si pa na daljši rok želela ostati oziroma postati kar se da uspešna športnica.

Vlado Kadunec

by Igor Drakulič