Od 3. do 5.11. je v Belgiji potekal odprti turnir za mladince, ki šteje v najmočnejši rang mladinskih turnirjev v Evropi. Ekipa je bila tokrat sestavljena iz dveh slovenskih klubov. Za ŠK Squashland je nastopila Tiana Milićević, za SqK Škofja Loka pa so nastopili Nina Kustec, Luka Kustec, Maj Rakovec in Andraž Demšar, zaradi poškodbe pa je moral turnir odpovedati Blaž Porenta.
Turnir je potekal v dveh squash klubih. Prvi se nahaja v prestižnem delu predmestja Bruslja, kjer smo tudi bivali (nekaj minut oddaljeni z avtom). Drugi klub je v samem centru mesta, kjer se dobesedno pelješ mimo mogočnih palač EU in imaš časa 5 min, da pobereš torbo in loparje in se spraviš iz avta v klub. V nasprotnem imaš že pogovor s policijo. Pod strokovnim vodstvom Damjana Adlešiča smo tokrat dokaj uspešno pričeli s turnirjem, saj so se vsi razen Luka uspešno prebili v drugi krog. Na tako močnem turnirju je to kar spodbudno. Se nam pa na žalost zatakne v 
drugem krogu, ki pa dejansko že pomeni preboj med najboljših osem. Doseči to ni lahko, predvsem pa je potrebno iz dneva v dan trdo in zbrano delati na treningih. Namreč predvsem na taktičnem področju smo šibki, to pa pomeni, da je potrebno na treningih zbranost držati na visoki ravni skozi celoten čas treninga, kar pa pogosto predstavlja hud problem.
Tiana je prvi krog, kot vedno pričela zelo prestrašeno in nezanesljivo, vseeno je po prvem izgubljenem setu stopnjevala svojo igro in zmagala 3:1. Njena igra pa je bila kljub zmagi daleč od njenih sposobnosti in kljub zmagi je bila nad svojo igro razočarana. V drugem krogu se je pomerila z 3 nosilko čehinjo Cepovo. S povsem drugim pristopom kot v prvem kolu, se je pogumno zoperstavila in imela z natančno in močno igro že izdatno prednost v prvem nizu, kljub temu da je tekmo izgubila z 3:0 je pokazala svojo najboljšo igro na turnirjih. V razigravanju za 9 mesto sej je potem pomerila z Nizozemko Fritsche, seveda je zopet imela podoben pristop kot proti Čehinji, le da je Nizozemka njene močne žoge vračala povsem umirjeno in natančno v zadnji del igrišča. Pristop je bil sicer pravi, vendar taktično napačen, kar prinesejo izkušnje in “kilometrina”. Tudi to tekmo je sicer izgubila, a odnesla pomembno lekcijo za v prihodnje. Že v naslednji tekmi je pokazala, kaj se je naučila iz svojih napak v prejšnji tekmi in z natančnimi in predvsem taktično pravilnimi udarci lepo osvajala prostor na sredini igrišča in tako pokazala, da je squash lahko tudi šahovska igra na igrišču. Sicer je tekmo po hudem boju in dveh setih na razliko izgubila z 3:1, a vseeno pustila dober vtis, da je lahko blizu, če je pristop pravi. To je bil Tijin zadnji turnir v kategoriji GU17 in upam, da ji je ta turnir dal nov zagon za še večjo motivacijo na treningih.
Luka je na turnirju igral po načelu “vroče hladno”. Prvo kolo je izgubil 3:0 proti domačinu Belgijcu Verschuurenu, v drugem nizu je bil blizu in ga izgubil na razliko. Sicer je v razigravanju od 33 do 64 potem zmagal proti domačinu Deruycku, a že naslednjo tekmo, katero je igral proti Francozu Bastjanu ni pokazal niti 30% svoje igre, s katero je premagal prejšnjega nasprotnika. Naslednjo tekmo je zmagal proti Nemcu Buherleju, kateri pa je bil veliko slabši, vseeno je igral zopet “vroče hladno” in nasprotniku dovolil, da mu je vzel niz. Zadnjo tekmo na turnirju je odigral korektno in brez velikih nihanj v igri premagal Nemca Stogerja. Vseeno daje vtis, da mu zbranost preveč niha in tako je videti tudi njegova igra.
Podobno je igral tudi Maj Rakovec. Skozi prvo kolo se je uspešno prebil proti domačinu Geudensu z 3:0. Naslednje kolo je igral proti zelo dobremu Francozu Douillardu, ki je bil pač predober. Tudi proti Ircu O’Shea je bil brez možnosti, saj vsi ti fantje prav vsako žogo natančno in močno takoj napadejo in nasprotnika prisilijo v zadnji del igrišča, za kar pa bo potrebno na treningih preliti še veliko znoja. Proti domačinu Lacanteju je pokazal, da je borec in po zaostanku z 2:1 v nizih odločil tekmo sebi v prid z 3:2. Zadnjo temo na turnirju je začel odločno, a pri 6:6 v prvem nizu in po drugem zgrešenem servisu povsem popustil in nasprotniku dovolil, da ga je povsem nadigral.
Andraž in Nina sodita v srednji kakovostni razred Evropskega mladinskega razreda. Oba sta dokaj suvereno opravila s tekmeci v prvem krogu, na žalost pa v tem trenutku ne zmoreta preskočiti naslednje ovire, kar bi istočasno pomenilo preboj med najboljše mladinke in mladincev Evropi. Pri Nini, ki je igrala proti kasnejši zmagovalki in najboljši igralki v Evropi je bilo očitno, da gre za različno kakovostno raven znanja, izkušenj, telesne priprave in posledično brez možnosti za zmago. Pri Andražu je bilo povsem drugače. Nemec Weggen je sicer boljši igralec, ki ima predvsem več izkušenj in posledično zna v pomembnih trenutkih odigrati taktično bolj zrelo. In to je tudi dokazal. Andraž je vsekakor imel svoje priložnosti, predvsem v prvem nizu, ko se je tekmec še nekoliko iskal in pri tem naredil nekaj nepotrebnih napak. Vendar se je Andraž v finišu niza nekako ustrašil možnosti osvojitve niza in pokazal tiste taktične pomanjkljivosti, ki ga spremljajo že kar nekaj časa.
V nadaljevanju turnirja je bil Andraž uspešen, zataknilo pa se mu je na zadnji tekmi za odlično deveto mesto. Tam znova ni zmogel tiste taktične zrelosti, ki jo igralec na tako močnem turnirju enostavno potrebuje, če želi premagati tekmeca.
Nini tudi v nadaljevanju turnirja ni uspelo zmagati. Proti Irki Rynovi smo gledali taktičen boj in igralki sta bili skozi tekmo zelo izenačeni. In v takšnih primerih odločajo malenkosti, ko se igralka med igro zaveda trenutnih igralnih okoliščin in jih zna uspešno izkoristiti. Nina pri tem enostavno preveč niha. Še vedno zna narediti 5 neizsiljenih napak v slabi minuti in nato odigrati briljantno v naslednjih 5 minutah. Igralki gojita podoben slog igranja in obema ustreza nekoliko počasnejša igra, zato je bila sreča tudi dokaj pomemben faktor na tej tekmi. Na zadnji tekmi je Nina igrala proti znanki Čehinji Fialovi, ki pa goji povsem drugačen slog igranja in sicer hitro igro z voleji in nizkimi močnimi udarci. V takšnih pogojih se Nina ne znajde najbolje in tudi tu je potrebovala kar nekaj časa, da se je prilagodila na razmere.
Vsekakor pa velja za oba, da bosta morala na treningih pokazati še več želje in razumevanja, kaj in kako je potrebno trenirati, če bosta na naslednjem turnirju želela uspešneje parirati najboljšim v Evropi.
Naslednji turnir je decembra v Švici in sodi v isti rang turnirja ali celo nekoliko višje, predvsem z vidika kakovosti. Upamo da so naši mladinci dobili zadosti motivacije za naporen trening, da se bodo lahko vsi kosali z najboljšimi mladinskimi igralci v Evropi.
