Na zadnjem mednarodnem turnirju v sezoni 2013/14 bodo slovenske barve zastopali igralka in igralci dve klubov in sicer iz ljubljanskega Squashlanda in vedno prisotni clani skofjeloskega kluba. Na turnir smo se tokrat odpravili dan prej z namenom, da dvignemo raven adrenalina na najvisjo mozno raven in to z obiskom zabaviscnega parka Mirabilandia. Po celodnevnih dogodivscinah smo se ze nekoliko utrejeni napotili v Rimini, kjer imamo urejeno bivanje. Da imajo otroci dovolj energije so pokazali z vneto zeljo, da se takoj po ureditvi formalnosti in razpakiranju, vrzejo v morje. Po vecerji je sledil se sprehod po mestu, potem so pa le omagali po posteljah.
Prvi dan
Prvi tekmovalni dan je od nasih odprl Maj Rakovec (SqK Skofja Loka), ki pa ni imel veliko priloznosti proti Cehu. V naslednji krog se je potem brez boja uvrstil Blaz Porenta (SqK Skofja Loka). Tekmec je namrec zvedel, da ima Blaz ze mesec dni neodbranljivi “forhend” in se ni zelel izpostaviti tem izkusnjam. V nadaljevanju je Erik Slemensek (SqK Squashland) brez tezav odpravil domacina, na zalost pa so nam Italijani vrnili z isto mero, ko je domacin premagal nasega Mateja Miklavcica (SqK Skofja Loka). Istocasno je na centralnem igriscu pravi thriller uprizoril Filip Bojko (SqK Squashland). Prav tako proti domacinu sta odlocitev o zmagovalcu dolocila v petem nizu. Filipa je mucila slabost in na trenutke se sam ni vedel ali je na enem od “rollercoasterjev”v Mirabilandiji ali squash igriscu, vendar na koncu je le dokazal, da je mozno imeti nadzor tudi, ce si malo “na glavo”. Sledila je tekma Tiane Milicevic (SqK Squashland) proti Madzarki in v nekem idealnem scenariju bi mogoce lahko upali na kaksen niz, vendar je imela tekmica drugacne nacrte in ostali smo le pri enakovredni igri v drugem nizu, ki bi lahko bil tudi nas. Zadnja tekma v dopoldanskem terminu je pripadla Andrazu Demsarju (SqK Skofja Loka) in pripadla mu je tudi zmaga. Ampak kaksna tekma in kaksna zmaga! Ce je Filip uprizoril thriller, je Andrazu uspela serija thrillerjev in sice v petih nadaljevanjih. Naj bo zaenkrat dovolj, ce povem 13:11 v petem nizu, pri cemer smo imeli zogo za tekmo pri 11:10 in po dolgi fazi igranja je sla tocka spretnejsemu Italijanu. Vendar ne brez posledic, saj je takoj zatem serviral nad crto igrisca in v nadaljevanju se enkrat poslal zogo na isti strani prek mejne crte. Tekma “zivcev” je pri tem pritegnila tudi celotno obcinstvo in mislim, da je Andraz nekoliko podlegel tudi zaradi stevilnih pogledov neznejsega spola:)
Popoldanski del bi moral zaceti Blaz, vendar se je urnik na “njegovem” igriscu povsem podrl in zato je prvi tekmo docakal Erik, ki pa je imel za tekmeca odlicnega Svicarja in vec od zanimive igre v drugem nizu ni uspel doseci. Koncno je svojo tekmo docakal tudi Blaz in to proti primernemu tekmecu. Tekma je bila v prvih dveh nizih povsem izenacena in Blaz je imel vse moznosti za zmago, vendar ni znal izkoristiti ponujenih priloznosti. V zadnjem nizu je namesto na krilih zmag v prejsnjih nizih, povsem utonil v lastni prepricanosti, da se zmagati enostavno ne da. Vendar se je Blaz mocno motil! Filip je drugo tekmo zacel brez slabosti, vendar proti nam zelo znanemu Hrvatu, ni imel prav veliko moznosti. S porazom je nadaljeval tudi Andraz. Proti Americanu je imel vse moznosti za zmago, vendar v kljucnih trenutkih pridejo bolj do izraza pomankljivosti in ne prednosti. Ampak to bi ze lahko pripisali boljsi takticni odzivnosti tekmeca, ki je v kljucnih trenutkih znal “skriti” svoje slabosti in “odpreti” Andrazeve. Na zalost je po povsem enakem scenariju svojo drugo tekmo izgubil tudi Blaz, ki v prvem nizu ni znal zakljuciti 6 zog za niz. V drugem nizu je povedel 5:0, potem pa znova nerazumljivo zastal in tekmec je to znal izkoristiti. Negativna bera prvega dne se je nadaljevala tudi z igro Maja in Mateja, ki pa sta nekako se na zacetku in bosta potrebovala nekaj vec, da se bosta lahko bolj enakovredno kosala na mednarodni ravni. Zadnji tekmi dneva sta pripadli Eriku in Filipu. Prvi je v prvih dveh nizih spretno dokazoval, da je povezanost med nervoznostjo in zadevanjem “tina” ekstremno visoka. Ko pa je med odmorom dopovedal samemu sebi, da so igrallci na tekmah vedno nervozni, je le uvidel, da se proti temu igralci borijo z ustrezno zagnanostjo ter primerno taktiko. Temu primerno smo v zadnjem nizu gledali povsem drugacnega Erika, ki je prikazal zelo dopadljivo igro in ga je bilo pravi uzitek gledati. Tudi Filip je pokazal korak naprej in se boril na nacin, ki trenerjem zbuja zadovoljstvo.
Statisticno gledano sicer ne moremo biti ravno na visku zadovoljstva. Vendar je potrebno upostevati dejstvo, da gre za resnicno zelo popularen turnir in temu sledi tudi kvaliteta, ki je na zelo visoki ravni. Nasi mladci dajejo vse od sebe, ampak v tem trenutku niso vsi sposobni korektno se postaviti po robu taksni konkurenci. Pomembno pa je to, da se ze vsi veselijo jutrisnjega dne, ko se na nek nacin vse zacenja znova in taksno razmisljanje je vec kot spodbudno.
Drugi dan
Novi dan, nove dogodivscine, ampak tokrat odloceni nekatere stvari spremeniti. In tudi smo! Najprej smo adrenalin dvignili na drugacen nacin in sicer tako, da se je Andraz ogreval kar v avtu. Otroke je tezko zbuditi po napornem dnevu namrec:) izkazalo se je dobro, saj je Andraz opravil z zilavim Avstrijcem v treh nizih. Potem smo se kot prava ekipa prav vsi zasidrali pred igriscem v katerem je svoj brilianten nastop uprizorila Tia. Prvi set se nekoliko prestrasena, s prevec spostljivim odnosom do tekmice, vendar bolj kot je tekma trajala, bolj je Tia prevzemala vajeti v svoje roke in na krilih fantasticnih navijacev v zadnjem nizu (petem!!!!) povsem zasencila tekmico iz Finske. Zmagovalni niz je sicer na kratko prekinil Filip, ki ni uspel najti resitve za visokoraslega domacina, vendar se je Italijan moral dodobra potruditi za zmago. Pritisk nam je s prvim nizom dvignil tudi Erik, ki je znova igral proti sebi in tekmecu. Na nase zadovoljstvo je hitro spregledal, da tako ne bo slo in z dopadljivo igro v nadaljevanju je povsem zasencil tekmeca iz Qatarja. Veliko zadovoljnejsi smo bili tudi s predstavo Maja. Proti Poljaku je zacel zadrzano, potem pa se sprostil in na koncu smo v vsakem nizu trepetali za zmago, ki pa nekako ni zelela v nase roke. Potrebno pa je priznati, da je bil tekmec nekoliko boljsi, vendar je Maj vse nadoknadil z izjemno borbenostjo, ki pa je na koncu tudi terjala svoj davek. Nato sta istocasno na sosednjih igriscih znova na sceno stopila Tia in Andraz. Nekako smo upali na dvojno zmago, vendar jo je uspel priigrati le Andraz, ki je hrvaskega prijatelja premagal brez izgubljenega niza. To je bilo kar pomembno za njegovo samozavest, saj mu je Krznaric na zadnjem srecanju skoraj speljal zmago. Tia na zalost ni uspela ponoviti igre predhodne tekme in za enakovreden boj proti bolj agilni Madzarki potrebuje se malo izkusenj. Potem pa zopet zivcnost na vrhuncu, kajti v igrisce je stopil “mister tie-break” Blaz. In seveda ni izneveril. Ko smo ze videli niz v zepu, mu je spet nesrecno ena in potem se ena tocka usla skozi prste sklenjenih dlani. Po nesrecno zgubljenen drugem nizu se je Blaz potozil zaradi bolecin v nogi in v tem duhu je tudi nekako zacel zadnji niz. Vse dokler ga tekmec ni posteno kresnil (povsem nehote) po nogi in so se solze pomesale z znojem. Pa smo si rekli ” no, samo se to smo potrebovali!”. Potem pa izbruh gorenjske trme in totalen preobrat. Blaz je vstal od mrtvih in zaigral kot prerojen in seveda celotno obcinstvo s tekmecem vred popeljal kam drugam, kot v se en (pri 27 sem nehal steti) tie-break. Drama kot vedno, zoga za niz, pa nic, zoga za niz, pa cisti stroke, pa na zalost zopet nic. Ampak nekaj lahko zatrdim, ce bi Blaz dobil ta niz, bi ga takoj, ko bi prisel iz igrisca, posteno kresnil z loparjem se po drugi nogi, ker potem bi skoraj sigurno “odfrcal” do zmage.
Vecerni del tekmovanja je od nasih pripadel Filipu. Na zalost so proti tekmecu iz Qatarja na najbolje znasel in tekma se je nekako prehitro koncala. Stvari na svoje mesto je takoj zatem postavil Erik, ki je domacina, ki je pred tem “napokal” kar nekaj nasih, pospravil v levi in tudi malo v desni kot. Potem je zacel delovati “virus Blaz”, ki se ga je nalezel Blaz. Proti domacinu je imel v obeh uvodnih nizih vse moznosti za zmago, ampak v sportu je pac tako, da je potrebno nekatere stvari veckrat okusiti, da se nekaj iz tega tudi naucimo in potem znamo potek igre obrniti v lastno korist. Vsekakor smo veseli, da je tudi Mateju uspelo priti do tega trenutka in veseli nas tudi spoznanje, da mu je vse to prislo do zivega in so emocijo pokukale na plano. Predzadnja je svoj tekmovalni dan zakljucila Tia in tudi tokrat se vse skupaj zacne dogajati prepozno. Lahko recem ze znano zgodba, saj smo to dali skoz z vsemi igralkami in igralci. V taksnih okoliscinah moramo enostavno biti potrpezljivi in pocakati, da se tehnicni elementi sestavijo v celoto na visji ravni in potem se zacnemo drugace pogovarjati. Konec tekmovalnega dneva je pripadel Blazu. Najraje bi tu koncal in ne napisal niti besede vec. Namrec ni slo za navadno tekmo, ni slo za kar “enega tekmeca”. Slo je za tekmo proti staremu znancu, prijatelju iz Hrvaske, igralcu, ki je v preteklosti povzrocil veliko slabe volje pri vseh nas. In tudi tokrat smo smo bili vse povsod, okusili vse, imeli roke gor in majico cez glavo, skakali do stropa in se drzali za glavo, stiskali pesti in brisali solze, vendar kakor koli obracam, na koncu smo znova izgubili, znova 2:3, znova tie-break in znova se mi mesa. Ampak bo, prisel bo tudi ta dan, ko bomo zmago posteno slavili v……….McDonaldsu!!!!:)
Jutri gremo dalje.