Prvenstvo se preveša v sklepno polovico in po vsaki zmagi je naslednja tekma razumljivo težja. In to vsekakor drži za tekmo, ki smo ji bili ravnokar priča in v kateri se je Martin pomeril z Madžarom Sebokom. Na začetku je Martin deloval suvereno in Madžar se nikakor ni znašel. Točke so bile relativno kratke in Martin je znova prikazal repertoar nepredvidljivosti, ki mnoge igralce spravlja v obup. V sredini niza se je tekmec nekako stabiliziral in točke so se časovno podaljševale iz minute v minuto. Vse dokler ni v enem trenutku Martin zastal in ni stekel za žogo, kar je vsekakor presenetilo mene, na žalost pa je to opazil tudi tekmec. Takoj zatem je bilo začutiti drugačen odziv Madžara, ki je slepo verjel, da je Martin v globoki krizi. In to je nekaj, kar si v squashu nikoli ne želiš.
Nabrana zaloga točk je sicer Martinu prinesla žogo za niz, vendar ni uspel zaključiti. Madžar je enostavno letel po igrišču in pobral vse, kar mu je bil Martin pripravljen »prodati«. Izkazalo se je, da je bil ta niz tudi usoden! V drugem je Martin nadaljeval podobno kot v zadnjem delu prvega niza, in kar je bilo še huje – Madžar tudi. Potem pa se je Martin vrnil od »mrtvih« in s taktičnega ter borbenega vidika pokazal izjemen squash. Začel je loviti tekmeca, zmanjševal razliko in ga na koncu niza tudi ujel. Toda vložek je bil ogromen. In kadar odločajo malenkosti, je v zadnjih točkah zelo pomembno, ali je še kaj ostalo v »tanku« ali pa so rezerve pošle. Madžar je to prednost znal izkoristiti in pospravil tudi drugi niz.
Martin je bil povsem na koncu, ko je prišel z igrišča. Ključno vprašanje pa je bilo, ali verjame, da je bil tekmec tudi načet in da so bile v igri vidne slabosti, ki nakazujejo, da vetra v krilih tudi na drugi strani ni več. To so trenutki, ko mora igralec globoko v »svojo notranjost« in sam pri sebi »opraviti« s tem, kako drago bo prodal svojo kožo. In so se začela kolesja vrteti v drugo smer. Madžar je dokaj hitro pokazal, da je tudi sam ranljiv in Martin se je vrnil v igro. Tudi v četrtem je Martin začel bolje in bil večino časa nekako v prednostnem položaju. Na žalost je pri tem napravil nekaj taktičnih napak, ko je že pri narejeni točki vztrajal pri udarcih v zadnji del igrišča, namesto da bi žogo skrajšal in s tem prihajal do točk na nekoliko lažji način.
Utrujenost je bila pri obeh zelo prisotna, vendar sta se borila brez popuščanja in bila deležna občudovanja številnih gledalcev, ki so proti koncu kar dodobra zapolnili prostor okoli igrišča. V ključnih trenutkih tekme je Martin nekoliko taktično popustil in odigral tisto, na kar sem ga med odmori neprestano opozarjal. Vendar v tistem ognju, pri pulzu blizu 200, ni preprosto biti konstanten, obenem nepredvidljiv, držati vrhunsko natančnost itd. Bila je vrhunska tekma, iz katere se lahko naučimo, da včasih »gajžla« le lahko poči na začetku ali pa vsaj preklemansko vpliva na nekakšno izhodišče na koncu tekme.
»Naša« tekma med Nino in Saro
Na naši drugi tekmi smo imeli resnično »našo« tekmo, saj sta se pomerili Sara in Nina. Kot vedno so odločale malenkosti in kot največkrat, Nina nima tako dobrega napada ali ne vsaj tako konsistentnega, da se Sara ne bi zmogla rešiti in nato preobrniti potek dogajanja znotraj igre v posamezni točki. Je pa treba poudariti, da je tudi Nina vidno dvignila raven obrambne igre, toda na drugi strani tudi Sara raven napadalne igre. Ko se vse skupaj položi na mizo, dobimo 3:0 za Saro, toda tesnih 12:10, 11:9 in 11:9. Obe bosta turnir zaključili s tekmo proti Hrvaticama, kar vedno sodi v paket dokazovanja, kdo je »najmočnejši« v soseski. Lep obet za ustrezno pripravo in predvsem jutrišnjo predstavoJ
Ostalo v glavnem po pričakovanjih
Preostale tekme na prvenstvu potekajo nekako po pričakovanjih, čeprav povsem brez zapletov ne gre. Včeraj smo imeli priložnost uživati v napetih četrtfinalnih obračunih. Prvi nosilec Nemec Kandra je suvereno opravil proti Francozu Dussourdu, ki je sicer prišel do niza, vendar na »daljšo pot z Nemcem« ni mogel. Enako velja za drugega nosilca Španca Gorjo, ki je brez izgubljenega niza opravil z Belgijcem Van Den Herrewegnom.
Precejšnja drama pa se je dogajala v preostalih četrtfinalih. Maratonski prvi niz je odločil tekmo med Angležem Fellowsom in Francozom Sermejem, kajti Anglež je v drugem nizu začutil bolečino v nogi in enostavno moral predati tekmo. Tudi zadnji dvoboj za mesto v polfinalu je bil angleško-francoski. Masotti je vodil 2:1 v nizih proti Parkerju, ki je četrti niz osvojil brez izgubljene točke. V odločilnem nizu je Francoz znova začel bolje in nekako vodil igro do rezultata 4:2. Potem pa je prišlo do prvega večjega spodrsljaja v sodniških odločitvah, ko je sodnik spregledal, da je pri
zaključnem udarcu Francoz z loparjem udaril Angleža in bi mu sodnik moral dodeliti točko. Namesto tega je dodeli točko Angležu, ki pa po diskusiji ni želel priznati, da je prišlo do kontakta z loparjem. V nadaljevanju so sledile še nekatere sporne odločitve, ki so Francoza povsem vrgle iz tira in se do konca tekme ni več sestavil.
V ženskem delu žreba so vse favoritinje prišle v polfinale, v katerem se bosta pomerili Angležinja Tomlinson in mlajša od sester Gillis iz Belgije, njena sestra pa bo igrala s Francozinjo Aumard.
Danes popoldne skratka uživamo ob spremljanju polfinalnih tekem in polnimo baterije za jutrišnji zaključek.
Goran Vučković