Tomaž

Ajda Eiselt, rojena 1976, je bila državna prvakinja leta 2002. Igrala je za ljubljanski Squashland, njen trener pa je bil Goran Vučković – Vule.

Tekmovalni dosežki:

• 1 x članska posamična državna prvakinja

Trenirati je začela s 16. leti, aktivno igrati pa je prenehala pri tridesetih, ko so zaprli prvi Squashland v BTC, torej leta 2006. »Bilo je to zelo lepo obdobje mojega življenja, na začetku smo skupaj trenirale le štiri dekleta in imele smo se res super. Mojo tekmovalno kariero je zaznamovalo veliko porazov in malo zmag,« odkrito, s kančkom humorja, pove Ajda.

Squash je vzljubila, ker je dinamična igra, kjer rabiš veliko zbranosti in močno željo po zmagi, pa seveda vztrajnost pri treningih, znati pa moraš tudi uresničiti zadane si cilje.

»Squash je bil v tistem času moja velika ljubezen, sicer pa imam že vse življenje rada tudi druge športe in se v njih preizkušam. Trenutno se ukvarjam z balvanskim plezanjem, pozimi smučam in tečem na smučeh, poleti windsurfam in se zgubljam po gozdovih ter skušam kolesariti ali teči. Verjetno pa bom, glede na leta in zmožnosti svojega telesa, kmalu le še nabirala gobe,« pripomni z nasmehom. Danes se loparja namreč praktično ne dotakne več, saj jo, kot pravi, že po eni igri tako zaboli zadnja plat, da ne more hoditi niti po stopnicah.

Nina Kustec, rojena leta 1998, zmagovalka državnega prvenstva Slovenije leta 2019, 2020 in 2021, igra za Squash klub Škofja Loka. Njen glavni trener je Goran Vučković, v sezoni 2018/2019 pa je trenirala pod vodstvom Damjana Adlešiča. Za kondicijsko pripravo skrbi njen oče, Gregor Kustec, vsestranski športnik, tudi sam igralec squasha.

Tekmovalni dosežki:

• 4 x članska posamična državna prvakinja
• 5 x članski ekipni državni prvak
• 10. mesto na svetovni lestvici do 19 let

Največja uspeha na mednarodni ravni: 15. mesto leta 2016 na lestvici deklet pod 19 let v Evropi in istega leta tudi 10. mesto na svetovni mladinski lestvici.

V kategoriji U19 je osvojila še 1. mesto na turnirjih v Srbiji, 3. mesto na Slovaškem, 3. mesto na Madžarskem, 1. mesto v Sloveniji, uvrstitev med prvih 8 v Belgiji. Za enega večjih uspehov šteje tudi osvojitev mladinskega balkanskega prvenstva leta 2016 v Zagrebu. »Moj največji ekipni uspeh pa je vsekakor naslov balkanskih prvakinj v Beogradu septembra 2015,« je Nina zadovoljna s svojim zbirom medalj. Kot ‘nepozabnega’ se spominja ekipnega državnega prvenstva na Bledu leta 2015, ko je v finalu igrala odločilno tekmo – in jo izgubljala. »Nasprotnica je že dobila prva dva seta ter v tretjem imela tri zaključne žoge, ko sem uspela narediti preobrat in dobila vse naslednje tri sete. Ekipa SqK Škofja Loka je tako prvič osvojila naslov ekipnih državnih prvakinj. Od takrat naprej smo še vedno aktualne državne prvakinje,« pove Nina in zaokroži svoje tekmovalne izkušnje: »Na treningih garaš, na tekmo pa moraš iti predvsem z neko pozitivno miselnostjo.«

Nina je squash začela trenirati v 4. razredu osnovne šole. »Od majhnega sem imela rada športe z loparji. Hotela sem trenirati badminton, pa starši niso imeli časa, da bi me vozili v Medvode, ker v Škofji Loki ni bilo ustreznega kluba. Za squash me je potem navdušil oče, saj ga tudi sam igra. Zaradi squasha oziroma udeležbe na turnirjih sem videla veliko Evrope in spoznala ogromno prijateljev.«

Sara Rojnik je svojo pot v skvošu začela v Squash klubu Veržej in jo nadaljuje v Squash klubu Škofja Loka. Svoja naslova državne prvakinje je osvojila v letih 2014 in 2018.

Tekmovalni dosežki:

• 2 x članski posamični državni prvak (2014 in 2018)
• 5 x članski ekipni državni prvak
• 20. mesto na Evropskem posamičnem prvenstvu 2018
• 1. mesto na Balkanskem posamičnem prvenstvu 2019 v Ljubljani

Sara Rojnik, rojena 1992, članica SQ Škofja Loka, je bila državna prvakinja leta 2014 in 2018, na mednarodni ravni je leta 2018 beležila 20. mesto na EP v Grazu, leta 2019 pa 1. mesto na Balkanskem prvenstvu v Ljubljani.

Sara je najprej 10 let je trenirala atletiko, potem pa se je silovito zaljubila v squash. Trenirati ga je začela pri 20. letih, najprej s trenerjem Zoranom Repijo, nato pa Goranom Vučkovićem.

»Za zmagovalno igranje je treba biti dobro tehnično, taktično in kondicijsko pripravljen, veliko pa je odvisno tudi od psihične priprave športnika, sploh pri nas ženskah, ki smo bolj čustvene. Seveda je super tudi, če imaš talent in odličen občutek za lopar in žogo, se pa s trdim delom, vztrajnostjo in pravim pristopom da kljub tem ‘pomanjkljivostim’ veliko doseči,« pove Sara, ki poudari, da je vsak turnir posebna izkušnja, veliko novega in zanimivega pa se doživi na turnirjih v tujini, zato je izkušnja na njih pravzaprav nuja za svoj napredek. »Seveda sem vesela vsake zmage, a ko igraš za ekipo, še toliko bolj. Zato mi je zelo v spominu zmaga na tekmi za 3. mesto na Evropskem ekipnem prvenstvu v Ljubljani leta 2015. Najbolj pa me je zadel poraz na državnem prvenstvu leta 2019, ko sem izgubila proti naši Nini Kustec, saj sem skoraj celo sezono zmagovala in nekako pričakovala, da v finalu ne bom imela težav.«

Squash je za še vedno aktivno igralko Saro Rojnik postal vedno prisoten del življenja: leto dni je kot trenerka delala v Rusiji, magistrirala je na tematiko squasha na ljubljanski Fakulteti za šport, kot kineziologinja (veda o gibanju človeškega telesa) dela v zdravstvu. »Videla sem veliko sveta, pridobila številne nove izkušnje, spoznala mnogo novih ljudi in prijateljev, doživela ogromno lepih trenutkov. In če bi lahko, bi vse še enkrat ponovila.«

Anamarija (Nuša) Slabe je prva slovenska državna prvakinja, svoja naslova je osvojila v letih 1992 in 1993

Tekmovalni dosežki:

• 2 x članska posamična državna prvakinja

Anamarija Slabe, rojena 1963 je trenirati začela pri 28. letih, leta 1991. Najprej je igrala za mengeški klub Fit-Top, nato za ljubljanski Konex. Treniral jo je Anton Mohorčič. Tekmovalno kariero je zaradi poškodbe – strgane kolenske križne vezi – zaključila pri 40-tih letih, leta 2003. Potem se je razgibavala z badmingtonom.

»Squash me je pritegnil, ker omogoča, da se v kratkem času maksimalno razgibaš in nadihaš. Za tekmovanje moraš biti seveda dobro fizično in taktično pripravljen, predvsem pa moraš biti sproščen,« na kratko oriše svoje izkušnjo iz kariere igranja squasha.

Med spomine se ji vrine njena zmaga nad takrat edino profesionalno igralko med Slovenkami, ki je pod taktirko vrhunsko strokovno usposobljenega moštva trenirala predvsem v tujini: »Merjenje z njeno usposobljenostjo – bila je tudi pol mlajša od mene – v finalu 2. državnega prvenstva je bilo težko opravilo, zato sem bila zelo ponosna nase, da se pod takim pritiskom nisem zlomila in jo premagala. Pomagalo mi je tudi, da sem upoštevala namige, ki jih je Petri dajal njen trener,« se nagajivo nasmehne. Na vprašanje, kaj ji je squash dal v življenju, se za hip zamisli: »Veliko uvidov v svojo psiho.«

Pija Brglez je svoja dva naslova članske državne prvakinje osvojila v letih 2012 in 2013. Poleg tega je v mladinski konkurenci lahko pohvali s številnimi zmagami na Junior Open turnirjih po Evropi. Poleg odličnih nastopov na skvoš igriščih je Pija tudi odlična tenisačica in tudi zimska državna prvakinja v tenisu.

Tekmovalni dosežki:

• 2 x članska državna prvakinja (2012 in 2013)
• 1. mesto na Balkanskem ekipnem prvenstvu 2013

Pija Brglez, rojena 1996, je bila kot članica SQK Maribor državna prvakinja dva krat, v letih 2012 in 2013. Squash je začela trenirati pri 14. letih, kariero aktivnega (tekmovalnega) igranja je zaključila pri 20-tih letih.

Pija je najprej osem let trenirala tenis, potem pa je nekega dne sodelovala na turnirju squasha, ki so ga priredili v dvorani v družinskem športnem centru. »Zmagala sem, in to brez resnega treninga, pa sem se odločila boj resno trenirati tudi squash. Vendar v Mariboru nisem imela dobrih pogojev za trening, ne pravega trenerja, ne konkurenčnih partnerjev. Moj prvi trener je bil Andrej Robnik, nadaljevala sem pri trenerju Shakeel Khanu v Budimpešti. Trenirala sem tudi tenis in študirala, kmalu pa je vse skupaj postala prevelika obremenitev in morala sem skrčiti svoje aktivnosti. Zaradi navedenih razlogov sem se odločila pustiti squash,« pravi Pija, ki je v svoji tekmovalni karieri tudi dvakrat osvojila odprto prvenstvo Madžarske, odprto prvenstvo Slovaške, zasedla 2. mesto na odprtem prvenstvu Avstrije in dvakrat 2. mesto na odprtem prvenstvu Madžarske, ter 3. mesto na odprtem prvenstvu Italije. Na lestvici do 17 let je bila uvrščena med top 20 igralk.

Med najbolj ljube zmage šteje osvojeno ekipno Balkansko prvenstvo, kjer so si zmago priigrali pred domačim občinstvom v Ljubljani.

»Danes squasha ne igram več, se pa rada spominjam trenutkov, krajev in ljudi, ki sem jih spoznala med igranjem squasha,« še pravi Pija Brglez.

Peter Janežič, rojen leta 1974, je prvi slovenski državni prvak, svojih pet naslovov je osvojil med leti 1992 in 1997. Igrati je začel v SqK Fit-Top v Mengšu, nato je igral za ljubljanski SqK Konex.

Tekmovalni dosežki:

• 5 x članski posamični državni prvak

Peter je kot pionir najprej resno igral odbojko, tu je tudi prvič okusil slast priigranih medalj. Nato je prišel tenis, največ ga je igral s svojim bratrancem, ki pa je nekega dne začel igrati squash ….in ga je potegnil za sabo. Resneje je začel trenirati pri 16 letih v Mengšu in kaj hitro začel igrati na turnirjih. »Posebnega trenerja nisem imel, večinoma sem treniral sam in skupaj s reprezentančnimi kolegi pod vodstvom angleškega trenerja Kevina Smitha. Squash terja fizični napor na najvišji ravni, z igranjem pridobiš vztrajnost in disciplino, za uspeh moraš veliko vlagati v trening in učinkovito gibanje po igrišču, za dobro igro in zmago je pomembno obvladovati sredino igrišča,« se spominja svojega dela življenja, ki ga je posvetil squashu. »Najboljši ‘match ever’, sem odigral v finalu državnega prvenstva z Goranom Vučkovićem, ko je vodil z 2:0 in imel zaključno žogico. Nekako sem se zbral in ga premagal.«

Z igranjem je prenehal pri 26. letih, ko se je poročil, družinske in druge obveznosti pa so lopar pospravile globoko v omaro. Vendar je ‘športanje’ zanj še vedno nuja za kakovostno življenje, ga je pa prilagodil druženju s svojo Mojco, s katero se rada potepata po hribih, veliko smučata in plavata.

Gašper Fečur, rojen 1977, je bil državni prvak 4 krat, od leta 2000 do 2003; vedno je zastopal barve SqK Squashland.

Tekmovalni dosežki:

• 4 x članski posamični državni prvak – 2000, 2001, 2002 in 2003

Trenirati je začel pri 15. letih, tekmovalno kariero je zaključil pri 28-tih, ko je končal študij in se zaposlil. S squashem ga je spoznal bratranec, sicer kolesar, ki je kondicijo v zimskem času ohranjal z igranjem squasha in ga je večkrat vzel s seboj. »V squash sem se zaljubil, ker je bil v nasprotju z nogometom, ki sem ga treniral pred tem, individualni šport in je bila igra odvisna samo od mene oziroma mojih sposobnosti, volje, znanja, pripravljenosti. Prav squash me je naučil, da je za uspeh potrebno vložiti veliko truda, kar danes s pridom upoštevam pri svojem odnosu do dela v službi,« pove Gašper.

»V res lepem spominu mi je ostalo ekipno evropsko prvenstvo v Amsterdamu, kjer smo bili kot ekipa konkurenčni in predvsem imeli bučno podporo navijačev iz Slovenije. Ja, pa seveda zmaga na nižjem rangu PSA turnirja v Villachu, kjer sem premagal dva igralca iz lige ‘top 50 na svetu’. Čustveno razburljivo je bilo tudi igranje na Beograd open, kjer sem zmagal pred več stoglavo množico ljudi, ki se je nabrala okoli steklenega igrišča postavljenega na osrednjem trgu Nikole Pašiča,« se spominja danes rekreativni igralec squasha Gašper Fečur.

Goran Vučković, rojen leta 1969, je bil državni prvak v letih 1995, 1998 in 1999. Trenirati je začel leta 1992, pri 23. letih, igrati je začel v SqK Novo mesto, nato v SqK Squashland, pa SqK Kranj, danes je član SqK Škofja Loka, kjer je tudi glavni trener.

Tekmovalni dosežki:

• 3 x članski posamični državni prvak – 1995, 1998 in 1999

Na mednarodnem parketu se je pomeril na Evropskem prvenstvu državnih prvakov (Champion of Champions) v Monte Carlu leta 1995, če se prav spominja, se je uvrstil okoli 15. mesta, igral pa je tudi na več evropskih ekipnih prvenstvih. »Tekmovalno kariero sem končal leta 1999, pri 30. letih, ko sem dobil zaposlitev na Fakulteti za šport in sem kariero preselil iz neposredne prakse v posredno prakso in neposredno teorijo,« pove Goran, bolj znan kot Vule.

Spomini? »Spoznal sem veliko izjemnih ljudi, ki so mi v športni praksi in teoriji ter tudi v življenju dokazali, da je prav vsak dan možno dojeti nekaj, kar je bilo včeraj neznanka. Seveda do tega ne prideš brez konkretnega vložka, torej zagnanosti in trdega treninga. V posebno zadovoljstvo mi je bilo, da sem na igrišču lahko prekrižal loparje z igralci, ki so bili na svetovni lestvici v deseterici najboljših. Srečen sem bil, ko sem se kar nekaj časa pogovarjal s Pakistancem Jahangir Khanom, ki ni samo najboljši igralec squasha vseh časov, ampak je tudi eden največjih športnikov na sploh. V tistih časih je bilo vse to doživeti veliko težje kot danes, zato so bile takšna doživetja zame nekaj res izjemnega,« pravi Vule, ki še vedno strastno igra squash in upa, da bo tako še dolgo časa.

Nada Bambič, rojena 1966, je osem naslovov državne prvakinje osvojila v obdobju med leti 2006 in 2017. Dolgoletna članica slovenske reprezentance se lahko pohvali tudi z vsemi medaljami ekipne balkanske prvakinje, ter bronasto medaljo na Evropskem prvenstvu v Ljubljani.

Tekmovalni dosežki:

• 8 x članska posamična državna prvakinja
• 2 x balkanski posamični prvak
• 3. mesto na Svetovnem veteranskem prvenstvu v Wroclawu 2022 – W55
• 9. mesto na Evropskem veteranskem prvenstvu na Dunaju 2019

Z resnimi treningi je začela pri 26. letih, najprej v SQK Squashland, ki je bil takrat še v BTC, po njegovem zaprtju pa v Konexu. Z resno tekmovalno kariero je prenehala, ker je postala, kot pravi, starostna razlika z mlajšimi tekmovalkami prevelika, posledično pa tudi razlika v hitrosti in moči igranja. Nada se še udeležuje veteranskih tekmovanj, kjer je leta 2019 na Evropskem prvenstvu na Dunaju osvojila 9. mesto.

»Osebnega trenerja nisem imela, največ znanja pa sem si pridobila na reprezentančnih treningih in pripravah z angleškim trenerjem Kevinom Smithom,« pravi Nada.

Na vprašanje, kaj se ji zdi pomembno za dobro igro oziroma za zmago, pove, da je pomembna nenehna visoka koncentracija, da v igri poiščeš šibkost nasprotnika, da ne nihaš v lastni igri in si tehnično in kondicijsko dobro pripravljen. »Squash je hitra igra, v kateri se ne moreš niti za trenutek sprostiti – ‘dolgočasiti’. Zahteva razmišljanje šahista in veliko vzdržljivostno moč. Sem ljubiteljica narave, sem veliko na kolesu in v hribih, a kljub temu, da je sqush igra v zaprtem prostoru, me vedno znova čisto prevzame. Sicer sem profesorica športne vzgoje in sem aktivno igrala odbojko, a mi je squash dal največ samozavesti, vztrajnosti in občutek uspešnosti. Še vedno ga zelo rada igram in vsaka ura na igrišču mi pomeni veliko sprostitev in zadovoljstvo ob druženju s soigralci/kami,« še pove Nada Bambič.

Klemen Gutman, rojen 1978. leta, 7 kratni državni prvak, je na slovenskih igriščih kraljeval med leti 2004 in 2010. V času tekmovalne kariere je zastopal barve SqK Novo mesto, Squashland in Konex.

Najprej je treniral odbojko, ko pa so v Novem mestu zgradili squash igrišče, se mu je s 13. leti z vso strastjo posvetil za naslednjih 20 let. »Skvoš, tako kot vsak šport, poteši tekmovalnost, ki je v tebi, odpre ti obzorje, ko se primerjaš z najboljšimi na svetu, spleteš lepe odnose s sotekmovalci, konkurenti in ob treniranju na pozitivni način spoznaš, kaj je to ‘trpljenje’ – tisti, ki ste kdaj resno trenirali katerikoli šport, že veste o čem govorim. Tekmovalno kariero sem zaključil zaradi pomanjkanja konkurence v tistem času, izpolnjenih tekmovalnih ambicijah in drugih življenjskih ciljev,« se ozre na leta, ki jih je pod okriljem trenerja Gorana Vučkovića posvetil squashu.

Med številnimi spomini na uspehe izloči majhno, a zanj veliko zmago, ko je v osmini finala evropskega prvenstva v drugem nizu priigral set žogo proti takrat drugemu igralcu na svetu, Johnu Whiteu. »Spominov iz domačih in mednarodnih turnirjev je res veliko ter s tem povezanih tudi anekdot. Denimo ko so se člani reprezentance izgubljali v velikih mestih, posojanju denarja za taksi igralcu iz najboljše deseterice na svetu, ‘borbi’ v bazenu z drugim igralcem sveta, prehranjevanju pred tekmami, bivanje v sobi z odbitim igralcem iz Cipra in dogodke na ‘players party-jih’… Zelo lepe spomine imam tudi na tista začetna leta, ko sem kot mladi nadobudnež prisostvoval nastajanju skvoš zveze, prvih domačih tekmovanj, prijetnega vzdušja in velike tekmovalnosti med klubi, na prve mladinske mednarodne tekme, ko smo se ves čas učili ob gledanju takrat najboljših igralcev in potovali po vsej Evropi. Morda najlepše spomine pa imam na druženje s fanti iz reprezentance, s katerimi smo preživeli kar nekaj časa na pripravah in turnirjih, in nikoli nam ni bilo dolgčas. Kljub veliki medsebojni tekmovalnosti smo bili in smo še vedno prijatelji,« se Klemen Gutman rad spominja svoje squash kariere.