Tomaž

Gašper Fečur, rojen 1977, je bil državni prvak 4 krat, od leta 2000 do 2003; vedno je zastopal barve SqK Squashland.

Tekmovalni dosežki:

• 4 x članski posamični državni prvak – 2000, 2001, 2002 in 2003

Trenirati je začel pri 15. letih, tekmovalno kariero je zaključil pri 28-tih, ko je končal študij in se zaposlil. S squashem ga je spoznal bratranec, sicer kolesar, ki je kondicijo v zimskem času ohranjal z igranjem squasha in ga je večkrat vzel s seboj. »V squash sem se zaljubil, ker je bil v nasprotju z nogometom, ki sem ga treniral pred tem, individualni šport in je bila igra odvisna samo od mene oziroma mojih sposobnosti, volje, znanja, pripravljenosti. Prav squash me je naučil, da je za uspeh potrebno vložiti veliko truda, kar danes s pridom upoštevam pri svojem odnosu do dela v službi,« pove Gašper.

»V res lepem spominu mi je ostalo ekipno evropsko prvenstvo v Amsterdamu, kjer smo bili kot ekipa konkurenčni in predvsem imeli bučno podporo navijačev iz Slovenije. Ja, pa seveda zmaga na nižjem rangu PSA turnirja v Villachu, kjer sem premagal dva igralca iz lige ‘top 50 na svetu’. Čustveno razburljivo je bilo tudi igranje na Beograd open, kjer sem zmagal pred več stoglavo množico ljudi, ki se je nabrala okoli steklenega igrišča postavljenega na osrednjem trgu Nikole Pašiča,« se spominja danes rekreativni igralec squasha Gašper Fečur.

Goran Vučković, rojen leta 1969, je bil državni prvak v letih 1995, 1998 in 1999. Trenirati je začel leta 1992, pri 23. letih, igrati je začel v SqK Novo mesto, nato v SqK Squashland, pa SqK Kranj, danes je član SqK Škofja Loka, kjer je tudi glavni trener.

Tekmovalni dosežki:

• 3 x članski posamični državni prvak – 1995, 1998 in 1999

Na mednarodnem parketu se je pomeril na Evropskem prvenstvu državnih prvakov (Champion of Champions) v Monte Carlu leta 1995, če se prav spominja, se je uvrstil okoli 15. mesta, igral pa je tudi na več evropskih ekipnih prvenstvih. »Tekmovalno kariero sem končal leta 1999, pri 30. letih, ko sem dobil zaposlitev na Fakulteti za šport in sem kariero preselil iz neposredne prakse v posredno prakso in neposredno teorijo,« pove Goran, bolj znan kot Vule.

Spomini? »Spoznal sem veliko izjemnih ljudi, ki so mi v športni praksi in teoriji ter tudi v življenju dokazali, da je prav vsak dan možno dojeti nekaj, kar je bilo včeraj neznanka. Seveda do tega ne prideš brez konkretnega vložka, torej zagnanosti in trdega treninga. V posebno zadovoljstvo mi je bilo, da sem na igrišču lahko prekrižal loparje z igralci, ki so bili na svetovni lestvici v deseterici najboljših. Srečen sem bil, ko sem se kar nekaj časa pogovarjal s Pakistancem Jahangir Khanom, ki ni samo najboljši igralec squasha vseh časov, ampak je tudi eden največjih športnikov na sploh. V tistih časih je bilo vse to doživeti veliko težje kot danes, zato so bile takšna doživetja zame nekaj res izjemnega,« pravi Vule, ki še vedno strastno igra squash in upa, da bo tako še dolgo časa.

Nada Bambič, rojena 1966, je osem naslovov državne prvakinje osvojila v obdobju med leti 2006 in 2017. Dolgoletna članica slovenske reprezentance se lahko pohvali tudi z vsemi medaljami ekipne balkanske prvakinje, ter bronasto medaljo na Evropskem prvenstvu v Ljubljani.

Tekmovalni dosežki:

• 8 x članska posamična državna prvakinja
• 2 x balkanski posamični prvak
• 3. mesto na Svetovnem veteranskem prvenstvu v Wroclawu 2022 – W55
• 9. mesto na Evropskem veteranskem prvenstvu na Dunaju 2019

Z resnimi treningi je začela pri 26. letih, najprej v SQK Squashland, ki je bil takrat še v BTC, po njegovem zaprtju pa v Konexu. Z resno tekmovalno kariero je prenehala, ker je postala, kot pravi, starostna razlika z mlajšimi tekmovalkami prevelika, posledično pa tudi razlika v hitrosti in moči igranja. Nada se še udeležuje veteranskih tekmovanj, kjer je leta 2019 na Evropskem prvenstvu na Dunaju osvojila 9. mesto.

»Osebnega trenerja nisem imela, največ znanja pa sem si pridobila na reprezentančnih treningih in pripravah z angleškim trenerjem Kevinom Smithom,« pravi Nada.

Na vprašanje, kaj se ji zdi pomembno za dobro igro oziroma za zmago, pove, da je pomembna nenehna visoka koncentracija, da v igri poiščeš šibkost nasprotnika, da ne nihaš v lastni igri in si tehnično in kondicijsko dobro pripravljen. »Squash je hitra igra, v kateri se ne moreš niti za trenutek sprostiti – ‘dolgočasiti’. Zahteva razmišljanje šahista in veliko vzdržljivostno moč. Sem ljubiteljica narave, sem veliko na kolesu in v hribih, a kljub temu, da je sqush igra v zaprtem prostoru, me vedno znova čisto prevzame. Sicer sem profesorica športne vzgoje in sem aktivno igrala odbojko, a mi je squash dal največ samozavesti, vztrajnosti in občutek uspešnosti. Še vedno ga zelo rada igram in vsaka ura na igrišču mi pomeni veliko sprostitev in zadovoljstvo ob druženju s soigralci/kami,« še pove Nada Bambič.

Klemen Gutman, rojen 1978. leta, 7 kratni državni prvak, je na slovenskih igriščih kraljeval med leti 2004 in 2010. V času tekmovalne kariere je zastopal barve SqK Novo mesto, Squashland in Konex.

Najprej je treniral odbojko, ko pa so v Novem mestu zgradili squash igrišče, se mu je s 13. leti z vso strastjo posvetil za naslednjih 20 let. »Skvoš, tako kot vsak šport, poteši tekmovalnost, ki je v tebi, odpre ti obzorje, ko se primerjaš z najboljšimi na svetu, spleteš lepe odnose s sotekmovalci, konkurenti in ob treniranju na pozitivni način spoznaš, kaj je to ‘trpljenje’ – tisti, ki ste kdaj resno trenirali katerikoli šport, že veste o čem govorim. Tekmovalno kariero sem zaključil zaradi pomanjkanja konkurence v tistem času, izpolnjenih tekmovalnih ambicijah in drugih življenjskih ciljev,« se ozre na leta, ki jih je pod okriljem trenerja Gorana Vučkovića posvetil squashu.

Med številnimi spomini na uspehe izloči majhno, a zanj veliko zmago, ko je v osmini finala evropskega prvenstva v drugem nizu priigral set žogo proti takrat drugemu igralcu na svetu, Johnu Whiteu. »Spominov iz domačih in mednarodnih turnirjev je res veliko ter s tem povezanih tudi anekdot. Denimo ko so se člani reprezentance izgubljali v velikih mestih, posojanju denarja za taksi igralcu iz najboljše deseterice na svetu, ‘borbi’ v bazenu z drugim igralcem sveta, prehranjevanju pred tekmami, bivanje v sobi z odbitim igralcem iz Cipra in dogodke na ‘players party-jih’… Zelo lepe spomine imam tudi na tista začetna leta, ko sem kot mladi nadobudnež prisostvoval nastajanju skvoš zveze, prvih domačih tekmovanj, prijetnega vzdušja in velike tekmovalnosti med klubi, na prve mladinske mednarodne tekme, ko smo se ves čas učili ob gledanju takrat najboljših igralcev in potovali po vsej Evropi. Morda najlepše spomine pa imam na druženje s fanti iz reprezentance, s katerimi smo preživeli kar nekaj časa na pripravah in turnirjih, in nikoli nam ni bilo dolgčas. Kljub veliki medsebojni tekmovalnosti smo bili in smo še vedno prijatelji,« se Klemen Gutman rad spominja svoje squash kariere.

Petra Vihar Penca, rojena 1979, igrati je začela pri enajstih letih v SqK Velenje, kmalu pa se je podala na pot profesionalne igralke ter igrala za avstrijski SqK Graz, nato pa se je preselila v nemške klube, najprej v Gerlingen nato v Munchen. Petra je najuspešnejša slovenska igralka skvoša v zgodovini, saj je skupaj osvojila 11 naslovov članske državne prvakinje in se poleg tega povzpela do 79. mesta na svetovni lestvici.

Dosežki:

– 11 x člasnka posamična državna prvakinja
– 79. mesto na svetovni jakostni lestvici

»Ambiciozen oče in hči, ki sledi njegovim sanjam, je bila kombinacija, ki me je pripeljala do razmeroma uspešne profesionalne poti igralke squasha v tujini,« pove Petra, ki je kljub temu na domačih državnih prvenstvih zabeležila 11 naslovov članske državne prvakinje; državna prvakinja je bila od leta 1994 do 2005. Petra je na mednarodni lestvici za ženske WISPA zasedla 79. mesto – najvišjo slovensko uvrstitev na svetovni lestvici. Tekmovati je nehala zaradi hujše poškodbe pri 24. letih.

V več kot 70 turnirjih je dosegla toliko dobrih in visokih rezultatov, da se zdaj, ko je njena tekmovalna kariera že ‘daljna’ preteklost, vseh niti ne spomni več. Pobrskali smo malce po arhivih medijev, kjer je v letu 1997 denimo zapisano, da je bila dvakrat avstrijska prvakinja, na odprtem prvenstvu Češke v Pragi je premagala najboljšo dansko igralko Mari Luis Feddern: »Vsako mednarodno tekmovanje ima zgodbo zase, zgodbo, ki me je oblikovala kot osebnost. V igranje sem vložila veliko strasti, igra ponuja neskončne kombinacije, naprej me je gnala močna želja po zmagi, a ‘fer play’ je vedno ostalo moje vodilo,« pove danes uspešna podjetnica. »Squash me je naredil za osebo, kakršna sem danes. Prav zaradi njega sem uspešna v poslu, zmožna zbranih in hitrih odločitev. Squash mi je dal vztrajnost, ponos, skromnost pri uspehih, in deset nepozabnih let potovanj po svetu. Ne, igram ga pa ne več. Ne morem se sprijazniti, da zaradi let lahko igram le omejeno, telo ne zmore več take hitrosti in naporov,« pove doslej najuspešnejša med slovenskimi igralci squasha.

Martin Mošnik, rojen 1989, je najuspešnejši slovenski igralec squasha, ki se je od leta 2011 ustoličil na vrhu državnih prvenstev in osvojil 10 naslovov prvaka, s 139. mestom na PSA lestvici pa je najvišje uvrščeni Slovenec. Svojo kariero je začel v Squash klubu Velenje, nadaljuje pa jo v Squash klubu Konex.

Tekmovalni dosežki:

• 10 x članski posamični državni prvak
• 6 x članski ekipni državni prvak
• najvišja uvrstitev na PSA lestvici: 134. mesto
• 2 x balkanski posamični prvak
• Xx balkanski ekipni prvak
• 12. mesto na Evropskem posamičnem prvenstvu 2019

Visoke uvrstitve in kolajne je zbiral tudi na številnih tekmovanjih po vsem svetu, leta 2011 je v angleškem Surreyu nastopil v polfinalu Premier Lige, bil je prvak Balkanske lige v sezoni 2014/15, pa Balkanski prvak leta 2017 v Beogradu, ter istega leta zasedel 1. mesto na WorldClass PSA Squash Tour v Moskvi.

Squash je začel igrati pri osmih letih v SqK Velenje, kjer ga je treniral Erik Vihar, nato v Kranju, danes pa je član ljubljanskega SqK Konex. Za njegovo tehnično znanje igre sta poskrbela trenerja Goran Vučković in Shakeel Khan.

»Dinamična igra in druženje s sovrstniki je tisto, kar me je pri squashu pritegnilo. Za dobro igro moraš biti z glavo res pri stvari. Prav squash me je skozi leta oblikoval v to, da imam danes močno voljo oziroma borbenost za premagovanje življenjskih izzivov,« pravi Martin.

Na vprašanje ali ni že kar dolgočasno biti ‘stalni prvak’ na državnih prvenstvih odgovori, da je po toliko zmagah zanj izziv, da bo vedno znova premagal ‘nove sile’: »Kljub temu, da sem starejši med igralci na državnih prvenstvih, so moja velika prednost izkušnje, imam boljši pregled nad tekmo, hitro vidim, kaj je treba narediti, da premagam nasprotnika. Taktično, pa tudi tehnično sem boljši, od mlajše generacije pač še noben igralec ni dosegel take ravni igre, da bi se mi lahko resno zoperstavil.«